LARISA ŠTOKA NA POGOVORU S ŠTUDENTI UP: "Vesela sem, da se številni mladi vključujejo v prostovoljstvo in dobrodelna dela"

Koper

Koliko je še dela na področju dobrodelnosti in prostovoljstva, so Lariso Štoka vprašali študentje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem: "To ni delo, je poslanstvo," pravi Palčica Pomagalčica, ki s svojimi dobrodelnimi škratki, med katerimi so številni mladi, pomaga otrokom in njihovim družinam.

Na mednarodni dan študentov, 17. novembra, je Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem (UP PEF) za svoje študente organizirala posebno srečanje s svojo diplomantko Lariso Štoka, Palčico Pomagalčico, ki jim je predstavila pomen prostovoljstva in dobrodelnosti.

Lariso je predavateljica z UP PEF Giuliana Jelovčan predstavila kot pravljično bitje z najboljšimi škratki na svetu in kot športnico ter razredno učiteljico. Ob tem je tudi sama poudarila, da je zelo vesela, da se številni mladi tudi s fakultete vključujejo v prostovoljstvo in dobrodelna dela, saj je prostovoljstvo v izrednih situacijah lepilo, ki zakrpa luknje v sistemu.

Larisa Štoka je prostovoljka že vrsto let

Društvo je nastalo na pobudo njenih učencev, ko so dve leti nazaj sodelovali v humanitarni akciji in zbirali pripomočke za osebno higieno. "Takrat sem v njihovih očeh opazila misel – lepo je pomagati drugim. Tako sem se odločila, da bi tudi sama postala pogumna, pripravila sem zapis in ga objavila na socialnih omrežjih, naslovila ga na družino, sodelavce, prijatelje, da pomagajo pri zbiranju novoletnih igrač za otroke. Zgodbica je začela čudežno potovati in zbrali smo ogromno daril. Težava je bila, da toliko otrok, ki potrebujejo pomoč, še nismo imeli in takrat sem postala Palčica Pomagalčica čudovite pravljice."

Pravljica je vredna štiri milijone in pol

Diplomant z UP PEF Lovrenc Habe je gostjo v okviru 'PEFcasta' vprašal, kako zgleda biti lastnik takšne vsote denarja: "To je vsota, ki se jo človek ustraši. Gre za veliko odgovornost do donatorjev in družin, ki potrebujejo pomoč," je odvrnila Larisa Štoka. O dobrodelni akciji za malega Krisa je dejala, da nihče ni pričakoval takšnega medijskega odziva, vendar bi se ponovno podali v kaj takega, saj podariti življenje je nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi.

Zakaj se ljudje odzivajo na klice dobrodelnosti

"Ljudje so v akciji za malega Krista začutili iskrenost, povezala so se srca mnogih, zmagalo je zaupanje," je dejala Larisa in dodala, da so k uspešnosti zbiranja sredstev pripomogli tudi športniki, novinarji. "Torej to ni bila akcija le ene medijske hiše, bila je akcija ljudi in emocije so se povezave."

Premikajo meje s pomočjo strokovnjakov, prostovoljcev

Pri odločanju, kateri otrok potrebujejo pomoč, pomagajo tudi medicinski škratje, pravniki, preverja se finančno stanje družin, pomaga pa se tudi otrokom iz socialno ogroženih družin, ki so prijavljeni na centrih za socialno delo, in ki jih zaznajo prostovoljci društva. "To so prostovoljci iz šol, vrtcev, javnih ustanov, podjetij, lokalov, ki zbirajo zamaške. To so ljudje, ki jim naše društvo veliko pomeni. Sedaj, za praznični december, zbiramo darila, katerim bomo dodali knjigobežnice, ki jih v atriju Pedagoške fakultete poleg zamaškov zbirajo tudi študentje," je dodala Palčica in povabila še druge ljudi, da se pridružijo akciji.

Srce nima urnikov

Kljub temu negativnemu in negotovemu času, v katerem živimo in ga moramo skupaj premagati, pravljica še vedno obstaja. Društvo je na začetku delovanja zbiralo zamaške za triletno deklico, ki je imela operacijo na možganih in za katero se je zbralo pet ton zamaškov. Njeni starši so tono simbolično podelili naprej, sredstva so prišla do Krisa, ki je že odhajal in je potreboval najdražje zdravilo na svetu. "Uspeli smo zbrati denar, Krisu podarili življenje, on pa nam je podaril poslanstvo z zneskom, ki je ostal," je izpostavila in dodala, da tako s škratki postavljajo kamenčke na dobrodelni poti.

Pravljica se je začela na Markovcu – sedaj sega preko meja države

Kam naprej: "Ostati tukaj, majhen in srčen, pa vendar v dejanjih, mislih in sočustvovanju velik," je Larisa povzela cilje za naprej.

Celoten pogovor je objavljen v novem PEFcastu.