Kosorjeva izstopila iz inštituta Ifimes

Nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor se je zahvalila za članstvo v svetovalnem odboru Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes) iz Ljubljane, poroča danes Večernji list. Kot dodaja, naj bi se za to odločila, ko so jo seznanili s pobudami Ifimesa proti predsedniku haaškega sodišča Theodorju Meronu.

Večernji list je v soboto poročal, da naj bi ljubljanski inštitut začel gonjo proti predsedniku Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije Meronu in enega od njegovih nasprotnikov, glavnega haaškega tožilca Sergea Brammertza, predlagal za Nobelovo nagrado za mir.

Zagrebški časnik je ob tem zapisal, da je drža Ifimesa v nasprotju s hrvaškimi nacionalnimi interesi, ker naj bi sodeloval v napadih na ameriškega sodnika tudi zato, ker je obtožb za vojne zločine oprostil hrvaška generala Anteja Gotovino in Mladena Markača.

Ob tem Večernji list kot "čudno" navaja, da so pri tem "na nek način" sodelovali tudi trije hrvaški politiki. Bivši hrvaški predsednik Stipe Mesić je častni predsednik Ifimesa, dolgoletni jugoslovanski in hrvaški diplomat Budimir Lončar pa član svetovalnega odbora inštituta, v katerem je bila tudi neodvisna saborska poslanka Kosorjeva.

"Šokirana sem nad ocenami Merona, so v popolnem nasprotju z vsemi mojimi političnimi in človeškimi stališči. Verjamem, da je Meron naredil pravo stvar, ne le za naše generale, temveč za pravico na splošno," je dejala Kosorjeva za časnik. Kmalu potem je v elektronskem sporočilu potrdila, da je od Ifimesa zahtevala, naj jo izbrišejo iz članstva.

Kosorjeva se je ogradila od stališč ljubljanskega inštituta, ki jo je med drugim leta 2010 razglasil za političarko leta, potem ko je uspešno končala pogajanja s Slovenijo o arbitražnem sporazumu, po katerem so se sprostila hrvaška pogajanja z EU.

Ifimes je tudi branil Kosorjevo, ko je štab za obrambo hrvaškega Vukovarja prejšnji mesec zahteval od vukovarskega mestnega sveta, naj ji odvzamejo status častne meščanke Vukovarja, ker kot poslanka ni podprla njihove zahteve, da Vukovar razglasijo za mesto posebne pietete in ga tako izvzamejo iz ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin. Člani štaba, med katerimi so večinoma hrvaški veterani, so ji očitali tudi članstvo v Ifimesu.

Inštitut je na svoji spletni strani kritiziral Merona predvsem zaradi oprostitve nekdanjega načelnika glavnega štaba JLA Momčila Perišića, potem ko je bil obsojen na 27 let zapora zaradi podpore pri vojnih zločinih v BiH in na Hrvaškem. Kot so menili, je Meron s to odločitvijo potrdil, da je haaško sodišče politično, ter ga označili za "grobarja sodišča in mednarodne pravice".

Deli novico: