KOPRSKA VOLILNA SKRINJICA NEKOČ: Hranijo jo v Pokrajinskem muzeju Koper

Koper

Ob začetku razvoja sodobne demokracije je bila volilna pravica omejena na ozek krog ljudi, ki so izpolnjevali volilne cenzuse. Sprva je prevladoval premoženjski cenzus, ki je bil na začetku zelo visok, z njegovim nižanjem pa se je število volivcev višalo. Pogosto je bila volilna pravica pogojena z izobrazbo, ponekod pa tudi s pismenostjo. 

Razstavljena volilna skrinjica v muzeju

Splošna volilna pravica za moške je bila uvedena leta 1848 v Franciji in Švici, 1869 v Nemčiji, 1907 v Avstro-Ogrski in do leta 1920 v vseh zahodnoevropskih državah. V Jugoslaviji smo jo dobili leta 1942. Ženske so si volilno pravico priborile veliko kasneje. V večini držav je bila uvedena v 20. stoletju do leta 1921, v nekaterih pa po 2. svetovni vojni. Francija in Italija 1946, Belgija 1948, Grčija 1952, Portugalska 1974, v Jugoslaviji pa 1945. Američanke volijo že 100 let, Slovenke pa 75 let.

Volilna skrinjica iz pušpana

V Pokrajinskem muzeju Koper hranijo dve volilni skrinjici iz 17. stoletja, izdelani iz pušpana. Obiskovalcu podajata pomembno zgodovinsko sporočilo. Širši jadranski prostor in del vzhodnega Mediterana je tisočletje osvajala Beneška republika. Svojstvena 'demokratična' oblika vladanja je ohranjala kontinuiran sistem volitev. Mesto Koper je bilo v preteklosti upravno središče Istre in se je pri volitvah neposredno zgledovalo po procesih v Doževi palači v Benetkah. Volivec je v tako imenovano 'bossolo' vtaknil roko, izbral željeni cilindrični prostor in v spodnji kozarček neslišno spustil svileno kroglico. Hierarhijo in zaupanje do posameznikov v mestni upravi je urejala dvojna posoda z napisi DE SI in DE NO. Skrinjica je zagotavljala individualno svobodo in tajnost pri glasovanju.

Prikaz vhoda roke in spust svilene kroglice v izbran okrogli prostor DA ali NE

Skrinjico si lahko ogledate v renesančni zbirki Pokrajinskega muzeja Koper, v Pianu nobile.