V Sloveniji naj bi bilo trenutno okoli 34.000 ljudi z demenco, v Evropi deset milijonov, na svetu okoli 49 milijonov. Za vsako dementno osebo skrbijo v povprečju tri osebe. Napovedi niso obetavne, saj naj bi se do leta 2040 število oseb z demenco podvojilo. Za Slovenijo to pomeni 70.000 prizadetih in potrebnih več kot 200.000 ljudi, ki bodo zanje skrbeli.

"Demenca ne prizadene samo oseb z demenco, ampak vso družino. Tudi otroci opazijo spremembe v obnašanju starih staršev, spremembe v obnašanju staršev, ki se vsakodnevno spopadajo z občutki žalosti, strahu, jeze, krivde, sramu, nemoči, obupa. In če o teh spremembah ne govorimo z njimi, lahko to povzroči hudo stisko, tesnobo, strah, strah pred starimi starši, strah pred boleznijo, strah pred staranjem, strah pred smrtjo," je prepričana Samardžija.

Prizadene pa tudi zaposlene na varovanih oddelkih za osebe z demenco. Ena izmed raziskav je pokazala, da delovno okolje, povečan obseg dela in značilnosti stanovalcev z (napredovano) demenco vplivajo na stres zaposlenih, na njihovo motivacijo za delo, na njihovo izgorevanje, osebno zdravje in njihove odnose z drugimi.

"Pogosto slišim zgodbe zaposlenih na teh oddelkih, ki se zavedajo pomembnosti izražanja topline, izkazovanja spoštovanja, prilagajanja potrebam stanovalcev, a imajo zaradi pomanjkanja kadra vedno več zadolžitev, zato dajejo premalo poudarka samostojnemu delu oseb z demenco. Vedno se jim nekam mudi," pravi Samardžija in dodaja, da to hitenje osebe z demenco zmede, razburi, razdraži.

Z namenom, da zaposlenim na varovanih oddelkih za osebe z demenco polepša kakšen dan, se je odločila, da ob letošnjem mednarodnem dnevu prijaznosti, ki je bil včeraj, podari kamenčke prijaznosti. Izdelani so bili v sklopu Humanitarčkovega vseslovenskega gibanja naključne prijaznosti.

Nastalo je 200 kamenčkov prijaznosti.