V življenju zares ljubimo trikrat. Za vsako ljubezen obstaja pravi čas in poseben razlog. Ljubezen je samo beseda, dokler ne pride nekdo, ki ji da smisel.
KOLIKOKRAT LJUBIMO V ŽIVLJENJU? Lahko se zgodi, da zadnje ljubezni ne doživite
S prvo ljubeznijo se običajno srečamo v najstniških letih. To je nedolžna ljubezenska zgoda, o kakršnih gledamo filme in beremo knjige. Gre za ljubezen, ki zadovoljuje pričakovanja družbe, morda tudi naših staršev.
Druga ljubezen je težka ljubezen, ki nam da življenjsko lekcijo o tem, kdo smo in kaj želimo od življenja ter kakšno ljubezen v resnici iščemo. Druga ljubezen boli, je polna laži, zablod, manipulacij in solz.
Tretja ljubezen nas ujame nepripravljene. To je ljubezen, kakršne se nismo nadejali, nismo je pričakovali. Videti je popolnoma zgrešena in istočasno na trenutke popolna. Gre za povezavo med človekoma, ki jo je težko razložiti, zaradi nje ljudje naredijo najbolj nore stvari. Za razliko od prve ljubezni tukaj ni pričakovanj in načrtov. Partnerja se sprejemata takšna kot sta, poleg tega tretja ljubezen ruši vse predsodke in stvari končno krenejo v smeri naših potreb in želja.
V tretje ljudje postanejo najboljša verzija sebe, odkrijejo pravi pomen ljubezni in spoštovanja, sobivanja in vsega, kar je potrebno, da zveza med dvema osebama zdrži bremena življenja.
Nekateri vztrajajo v slabih zvezah, nekateri ostanejo vse življenje s prvo ali z drugo ljubeznijo. Možnosti je več. Nekateri potrebujejo več slabih zvez. Tudi razmerja so zgolj procesi na poti skozi življenje in življenje s partnerjem ni nič drugega kot učenje.
Čeprav jst bi se na tvojem mestu pustila ujeti, men je ljubezen lepa stvar, pa tudi če je enkrat temu konec.
drugače pa ... ja, vem - nekateri te stvari diagnosticirajo tudi kot donjuanstvo ( Kierkegaard, ecc., novodobni psihoanalitiki pa celo kot nekaj negativnega ali nezrelega ... vendar je takšno gledanje preveč enostransko, največkrat pa tudi hochštaplersko ... BTW, niti Kierkegaard ( prototip in praoče filozofskega eksistencializma ) "donjuanstva" ne obsoja ampak ga označuje zgolj kot eno izmed dveh življenjskih možnosti izbire, eksistencialnih variant ... še najmanj pa v svojih delih donjuanstvo obsojata Balzac ( ZGUBLJENE ILUZIJE ) in Stendhal ( RDEČE IN ČRNO ) !! ... ...
Moliere pa je že malo bolj moralist in "donjuanstvo" TARTUFA, ki pa v resnici ni pravo donjuanstvo ampak poniglave goljufije - meša s svetohlinstvom, ki je predominantna Tartuffonova karakterna karakteristika ...
Xe Xe, ampak nekaj je pa le res : donjuanstvo ti je lahko dano ali ponujeno le v času, ko si mlad, sposoben, učinkovit in lep ali pa vsaj mladostno interesanten ... potem, ko enkrat ostariš ali zboliš pa se moraš hočeš nočeš, silom razmer "spreobrniti" in predrugačiti v tisto ta drugo "varianto" eksistencializma ... ( Camus, Kierkegaard ... )