KLJUB STAVKI MORAJO PONEKOD DELATI VEČ KOT 40 UR: V primorskih bolnišnicah še ni večjih težav

Izola

Drugi teden stavke zdravnikov se v bolnišnicah nadaljujejo odpovedi nekaterih nenujnih operacij, vsi nujni primeri so obravnavani. Da zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, morajo nekateri zdravniki, četudi so se pridružili stavki, delati več kot 40 ur tedensko. Med drugim poleg ptujske tudi v slovenjgraški in novomeški bolnišnici. V izolski bolnišnici večjih težav še ni.

V Splošni bolnišnici Izola navkljub stavki zaenkrat večjih odpovedi posegov še ni, je za STA povedal Damjan Polh iz Fidesa. Zdravniki povečini spoštujejo 40-urni delovnik. Delo pa poteka namesto v štirih delo le v treh operacijskih sobah, kar pomeni tri do štiri operacije na dan. Nekaj ambulant je prenaročenih, nekaj pa odpovedanih, tako da se po neki grobi oceni opravijo 20 do 30 odstotkov manj dela, je še dodal Polh.

V Ortopedski bolnišnici Valdoltra v prejšnjem tednu zaradi stavke niso odpovedali nobenih posegov v okviru rednega programa, zato pa niso izvajali programa v okviru projekta ministrstva za zdravje za skrajševanje čakalnih dob, ki se izvaja izven rednega delovnega časa. V Valdoltri sicer predvidevajo, da bodo do konca tega tedna še uspeli izvajati program podobno kot do zdaj. Bodo pa v primeru nadaljevanja stavke tudi sami imeli velike organizacijske težave. Te bodo najbolj izrazite pri zagotavljanju dela zdravnikov specialistov s področja anesteziologije ter radiologije. Prav tako predvidevajo, da bo treba zmanjšati obseg operativnega programa.

V šempetrski bolnišnici so navedli, da je v prvem tednu stavke odpadlo sedem nenujnih operacij na področju travmatologije in dve na področju ortopedije, medtem ko program na področju ginekologije, okulistike in otorinolaringologije ni bil okrnjen. Operacije so odpadle predvsem zaradi nenadne odsotnosti anesteziologov zaradi bolezni. Kot so navedli, so za danes pričakovali zaostritev stavke in bi bilo zaradi tega še manj posegov. A ker stavka ni zaostrena, je bil opravljen program v predvidenem obsegu. Do sedaj težav z bolniki niso imeli. Prejeli pa so eno pritožbo zaradi odpadle operacije otroka, ki pa jo še raziskujejo.

Do konca tedna bo odpadla večina internističnih specialističnih ambulant. Zaenkrat še ne morejo dati nadomestnih datumov za preglede po stavki, kar bo povzročilo nezadovoljstvo, menijo v šempetrski bolnišnici. Prav tako se bojijo, da do konca leta oz. v doglednem času ne bodo mogli opraviti teh pregledov in posegov, kar pomeni izgubo oz. nerealizacijo programa in zato izpad dohodka za bolnišnico. Če bodo nadomestili obravnave zunaj rednega delovnega časa, to pomeni za zaposlene še dodatne obremenitve in je bil tako popolnoma izničen namen stavke, to je zagotavljanje standardov in normativov v rednem delovnem času, je še navedla direktorica bolnišnice Nataša Fikfak.

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor za zdaj večjih težav zaradi stavke še ni občutiti, zagotavlja vodja sindikata Fides v tej bolnišnici Boris Rižnar. Bi se pa to lahko že ob nezaostreni obliki stavke spremenilo naslednji teden, če bi si zdravniki nabrali viške ur. Za zdaj po njegovih informacijah ni bilo veliko odpovedanih operacij, saj je trenutno na razpolago tudi dovolj anesteziologov.

V UKC Ljubljana so za STA navedli, da v času stavke zagotavljajo izvajanje vseh zdravstvenih dejavnosti v skladu zakonom o stavki. Odpadejo le nenujni operativni posegi pri bolnikih, starih med 18 in 65 let. Koliko posegov je odpadlo, niso navedli.

Bolj kritične so bile že prejšnji teden razmere v ptujski bolnišnici, kjer so se stavki pridružili praktično vsi zdravniki. Ker bi to lahko pomenilo razpad sistema, na kar je opozarjal direktor Andrej Levanič, so se s sindikatom dogovorili, da bodo nekateri zdravniki podaljšali svoj delovnik na 48 ur tedensko.

Po besedah vodje sindikata v ptujski bolnišnici Boruta Kostanjevca so že prejšnji teden morali odpovedati vsaj 20 rednih operacij na kirurškem oddelku, tudi ta teden nekatere operacije odpovedujejo. Ob tem v bolnišnici opažajo, da so bolniki obveščeni o stavki in zato beležijo nekaj nižji obisk kot ob normalnih dneh.

Da zaostritev stavke za ptujsko bolnišnico sploh ni možnost, saj so razmere že zdaj takšne, je povedal direktor Levanič. Ob tem pa je zagotovil, da bolnišnica trenutno deluje dokaj normalno, varno in opravlja vse z zakonom opredeljene nujne dejavnosti. Prejšnji teden je odpadlo 20 operacijskih posegov in okoli deset odstotkov nenujnih ambulantnih storitev. Ta teden poslabšanja stanja ne pričakujejo, seveda če ne pride do popolne zaostritve stavke, je še dodal Levanič.

V Splošni bolnišnici Celje je delo organizirano po načrtu, kot je bil pripravljen za primer zdravniške stavke. Vse nujne obravnave pa so zagotovljene v polnem obsegu, je povedal strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar. Dejal je tudi, da so zmanjšali nenujni operativni program.

Tako so od začetka stavke odpovedali 25 operacij, odpovedanih je bilo tudi nekaj specialističnih ambulantnih obravnav in ti bolniki so bili pravočasno obveščeni. Zapletov po besedah Vindišarja zaradi stavke niso zabeležili. Pojasnil je tudi, da ima v primeru zaostritve stavke celjska bolnišnica pripravljen načrt, po katerem bo zagotavljala zakonske obveznosti, ostalo delo pa bodo preložili na čas po stavki. V celjskem urgentnem centru delo poteka kot pred pričetkom stavke.

Tudi drugi teden stavke v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec povprečno odpade med 30 in 70 odstotkov operacij. Da bi zagotovili neprekinjeno zdravstveno varstvo, morajo prek 40-urne tedenske omejitve delati vsi zdravniki na oddelku za pediatrijo, čeprav so se pridružili stavki, od danes dalje pa tudi zdravniki travmatologi, ker drugače kljub stavki ne morejo zagotavljati optimalne oskrbe poškodovancev 24 ur dnevno, je STA pojasnila v. d. direktorice bolnišnice Jasna Uranjek. V koroški bolnišnici zaenkrat težav z bolniki nimajo, v. d. direktorice pa do konca tedna pričakuje rešitev na državni ravni. "Smo optimisti," dodaja Uranjekova.

Iz Splošne bolnišnice Novo mesto so sporočili, da ob omejitvi dela na 40 ur tedensko na posameznega zdravnika že odpada redni program določenih dejavnostih. Ker na nekaterih oddelkih zdravniki ne zmorejo v celoti zagotoviti storitev, ki so zakonsko določene, pa so njihovi predstojniki primorani razpisovati določene zdravnike za delo preko 40-urnega tedenskega delovnika.

V programu načrtovanih posegov je do danes odpadlo 43 operacij na kirurškem oddelku in 15 operacij na ginekološkem oddelku. Zmanjšuje se tudi število specialističnih pregledov v ambulantah.

Strokovna direktorica Splošne bolnišnice Brežice Mojca Savnik Iskra je za STA povedala, da za zdaj še zmorejo delo v okviru 40-urnega tedenskega delovnika, nekaj malega operacij pa so morali odpovedati. Nujne posege sicer ves čas stavke izvajajo, nekateri zdravniki pa so v teh primerih podaljšali svoje delo. Večji zapletov v brežiški bolnišnici do konca tedna ne pričakujejo, je še dejala.

Deli novico:

xxl |  30 .11. 2016 ob  15: 12
Jaz pa mislim, da bi lahko vse težave odpravili z eno potezo in sicer naj že enkrat ta država sprosti način odpuščanja, naj srosti sistem nagrajevanja in naj spremeni način obdavčevanja z dohodnino. Potem ne bo delodajalec več potreboval gore papirjev za nekoga zaposlit, če bo z njim zadovoljen, ga bo z lahkoto nagradil in stimuliral, da dela zanj, zaposleni zaradi dodatka ne bo plačeval ogromne dohodnine, ki mu odje vso nagrado, če pa bo lenuh, bo z lahkoto dobil brco v ta zadnjo.
Sedaj pa je sistem tak, da sama zaposlitev predstavlja goro administracije in stroškov, nagrajevanje je praktično nemogoče, odpuščanje pa skoraj ni možno zadeti vseh zakonskih predpisov... in se ve, da na delovnem sodišču vedno zmaga šibkejša stranka!!!
zuuuuu |  22 .11. 2016 ob  18: 14
Toliko so izgoreli, da popoldne delajo v privat ordinacijah.
flopka |  16 .11. 2016 ob  15: 26
V zdravstvu ni težav, težave naredijo mediji, da mešajo meglo, folk jim pa naseda, čepijo v čakalnicah in čakajo kot neke budale, dohtarji se pa zajebavajo po skritih kotičkih. Pojdite samo v izolsko bolnico, pa vidite to mešanje megle.Denarja je pa tudi dovolj za vse.
@ Koper | včeraj ob 16:57  |  16 .11. 2016 ob  09: 39
se popolnoma strinjam za vse v javni upravi še posebej pa naj to velja za zdravnike zaposlene v državnih ustanovah (bolnice, ZD,..) da bi ob podpisu pogodbe podpisali tudi konkurenčno klavzulo, da ne moprejo oz. ne smejo delat vojega dela v drugih zdravstvenih ustanovah. To bi čakalne vrste zmanjšalo najmanj za polovico. Nevem pa od kod tebi to, da to o konkurenčni klavzuli, za SBI ne velja? Pa še kako zdravniki iz SBI delajo vprivat ambulantah, pa tudi iz drugih bolnic prihajajo v SBI!
Halo |  15 .11. 2016 ob  19: 02
plače bi kapitalistične, brezplačni študij in vse dodatke pa socialistične?? Pa kaj ni tu jasno? V firmi ki te financira pač oddelaš svoje.
Koper |  15 .11. 2016 ob  16: 57
Ko bodo stavkali tudi tisti, ki imajo konkurencno klavzulo v svojih pogodbah bo problem. Zanimivo je, da so zdravniki tisti ki edini nimajo te klavzule v pogodbah on mirno lahko iz javnih zavodiv narocajo v svoje privat ambulante. Dobro to za SBI ne velja, velja pa drugje. Kje? Preverite sami. Poleg tega se je treba vprašat kdo bolj škodi javnemu zavodu...ta zdravnik ki sem ga opisal al sestra ki dela po njegovem nareku a ne sme delat v njegovi privat ambulanti ?
pinkoponko |  15 .11. 2016 ob  15: 44
ne bašite ljudi. zdravniki želijo "delati" več kot 40 ur saj jim dežurstvo in nadure prinesejo še dve do 3 dodatne plače. Če res delajo toliko nadur potem je to totalno neracionalno od države. Bolje bi bilo zaposliti dodatne zdravnike saj bodo po rednem 40 urnem delavniku potrošili manj državne blagajne kot pa 40 nadur že zaposlenemu zdravniku. Me zanima koliko njih bi bilo pripravljenih se odreči tem dodatkom... aja večina jih spi med dežurstvom, sestre so pokonci in se jih ne upajo buditi če ne gre za nujen primer. on pa med tem spanjem dobi še eno sestrino plačo za zraven ker je kao dežural. Če jim je tako slabo tukaj pa naj ministerstvo razpiše 100 štipendij na beograjsko univerzo in jih nato zaposli... bodo veseli naših plač brez skrbi.
40 urni delavnik |  15 .11. 2016 ob  14: 01
Razumljivo je, da človek rabi počitek kakor tudi čas za družino.
Toda bodimo iskreni, večina dela 48 in več ur na teden, tudi v tro izmenskem urniku (kar, če gledamo teden striktno 7 dni, je to vsak dan v tednu).

Zdravnik, je torej, gldano na 7 dni, 2 dni fraj.
Prav, super. Se strinjam, če ima ta zdravnik na dan vsaj 2 zahtevni operaciji, ki skupno trajata 6-7h. Ker moreš pridet spočit na delo. Če pa ima povprečno 1 operacijo na dan, ki traja 4h, pa je to neupravičeno.

Tudi zdravnik, ki pregleduje bolnike (recimo spošni ali osebni) potrebuje počitek. Ampak spet manjši kakor kirurg, saj je njegovo delo bistveno lažje (pa si razlagajte kakor želite) dela le 40 ur na teden.
No, če je lahko marsikdo, ki ima dela z več ljudmi kakor osebni/splošni zdravnik, kjer so ljudje bolj tečni itd., prost le en dan na teden, je pol lahko tudi zdravnik.

Vem, da je govora o zdravju in, da se to jemlje bistveno resneje kakor karkoli drugega.
Toda izgovori, da bi lahko napačno diagnosticiral zaradi utrujenosti ne držijo vode.
Zaradi utrujenosti lahko tudi trgovka zameša cene, napačno postreže stranki, lahko varilec zvari napačno konstrukcijo, kuhar skuha napačno jed itd..

Dejmo bit realni. Ob bajnih plačah, za sicer odgovorno delo, bi komot lahko delali kakor večina in jim nebi prav nič manjkalo.