KAKO NA KOPRSKEM 'SHAJAMO' Z ALKOHOLOM? Manj visoko tveganega opijanja, več pijanih povzročiteljev nesreč

Koper

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so v preteklih letih izvajali projekt SOPA, katerega cilj je bil zmanjšati negativne posledice pitja alkohola. S tovrstnimi aktivnostmi želijo nadaljevati v okviru akcije 40 dni brez alkohola, s katero si delijo skupna prizadevanja za zmanjševanje škode, ki jo v Sloveniji povzroča pitje alkohola. Letošnja se je zaključila z veliko nočjo. Kakšni so rezultati na območju koprske enote NIJZ?

Slovenija sodi med države, ki beležijo najvišjo porabo alkohola. Registrirana poraba je tako v letu 2020 znašala kar 9,8 litra (l) čistega alkohola. To pomeni, da je vsak prebivalec, starejši od 15 let, v povprečju v tem letu spil 81 l piva, 42 l vina in 3 l žgane pijače. Pri tem ne smemo zanemariti tudi težje ocenljive neregistrirane porabe, ki omenjeno številko poveča še za eno petino in izhaja predvsem iz domače proizvodnje alkoholnih pijač.

Še bolj poudarjena je problematika pitja alkohola v času epidemije covida-19. To obdobje je namreč za marsikoga predstavljalo izziv, breme, obdobje vprašanj in negotovosti, kar se je pri nekaterih odražalo tudi v povečanem pitju alkohola. Raziskava NIJZ SI-PANDA, ki spremlja stanje v različnih obdobjih epidemije, razkriva, da je od 7,9–13,9 odstotkov odraslih prebivalcev v Sloveniji v času epidemije pilo več alkoholnih pijač kot pred epidemijo. Porast je še najbolj očitna v starostni skupini 18–29 let, kjer je približno petina posameznikov poročala o večji količini popitega alkohola v obdobju epidemije.

S projektom SOPA, ki je potekal na NIJZ, so pilotno preizkusili pristop podpore, ki ga je v 18 lokalnih okoljih izvajalo kar 300 strokovnjakov zdravstvenih domov in centrov za socialno delo. S pristopom so na poti zmanjšanja ali opuščanja pitja do sedaj skupno nagovorili skoraj 50.000 ljudiobravnavali 4.000 posameznikov, ki tvegano ali škodljivo pijejo, ter jih 943 uspešno podprli v smeri zmanjšanja ali opustitve pitja alkohola.

Kakšno je stanje na Koprskem?

V zdravstveni regiji Koper so po besedah Irene Jerič v letu 2021 beležili nekoliko manj visoko tveganega opijanja, in sicer 42 odstotkov. Slovensko povprečje je 43 odstotkov. Obratno je pri deležu prometnih nesreč, kjer je povzročitelj pod vplivom alkohola. V regiji je ta znašal 11 odstotkov, v Sloveniji 9 odstotkov. Stopnja bolezni povezanih z alkoholom je v regiji manjša (1,2) od slovenskega povprečja 1,9 na tisoč prebivalcev.

"V zdravstveni regiji Koper je bilo vključeno eno okolje, v katerem so v času projekta SOPA za svetovanje o opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola usposobili 24 strokovnjakov, ki so glede pitja alkohola nagovorili preko 2000 oseb. 43 od teh je v času obravnave spremenilo vedenje, opustilo čezmejno pitje in naredilo pomemben korak k izboljšanju oziroma krepitvi zdravja in dobrega počutja," je povedala Jeričeva.

Tabela 1: Izbrani podatki izvajanja aktivnosti v projektu SOPA – nacionalno in po zdravstvenih regijah:

ZDRAVSTVENA REGIJA VKLJUČENA OKOLJA (število) VKLJUČENI STROKOVNJAKI (število) NAGOVORJENE OSEBE (število) OSEBE, KI SO PO OBRAVNAVI ZMANJŠALE ALI OPUSTILE PITJE ALKOHOLA (število)
SLOVENIJA 18 >300 >50.000 943
CELJE 3 48 >4.700 174
KOPER 1 24 >2.000 43
KRANJ 1 17 >6.000 48
LJUBLJANA 3 60 >2.700 124
MARIBOR 5 79 >4.000 249
MURSKA SOBOTA 2 32 >3.000 136
NOVA GORICA 2 41 >7.500 89
NOVO MESTO V projekt SOPA ni bilo vključenega lokalnega okolja, so se pa v regiji stalno izvajale druge preventivne in promocijske aktivnosti.
RAVNE NA KOROŠKEM 1 19 >2.200 80

Vir: Projekt SOPA (5)

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija