KAKO BODO POLITIKI IN CERKEV OBELEŽILI DAN PLEBISCITA? Pripravlja se delovni osnutek nove slovenske ustave

Slovenija

Na današnji dan pred 31 leti smo se Slovenci na plebiscitu odločali o osamosvojitvi od Jugoslavije in o neodvisni državi Sloveniji, na katerem se je velika večina volivcev izrekla za samostojnost. Na današnji osrednji državni slovesnosti v Cankarjevem domu bo slavnostni govornik premier Janez Janša, še pred tem pa se bo DZ sestal na slavnostni seji. Mineva pa tudi natanko 30 let od sprejema ustave samostojne Slovenije. Temeljni in najvišji splošni pravni akt je tedanja skupščina sprejela 23. decembra 1991 in je pomenil osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije tudi v pravnem smislu. Obletnico sprejema ustave so na ustavnem sodišču sicer obeležili že pred enim tednom s slavnostno sejo.

Izide plebiscita, po katerem so stekle priprave na potrditev samostojnosti 25. junija 1991, so v slovenski skupščini uradno razglasili tri dni po glasovanju. Pokazali so, da se je plebiscita udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev, za samostojnost pa je glasovalo okoli 95 odstotkov udeležencev oziroma 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Na 26. december, ko so bili razglašeni izidi plebiscita, obeležujemo državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.

Praznik bodo danes obeležili z več slovesnostmi. Popoldne bo na Brdu pri Kranju sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe RS, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo, ki se ga bo udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.

Ob 19. uri bo v parlamentu slavnostna seja DZ, na kateri bo slavnostni govornik predsednik DZ Igor Zorčič. Še prej, ob 18.30, pa bo ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore v stolni cerkvi sv. Nikolaja daroval mašo domovino.

Osrednja državna slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti se bo začela ob 20. uri v ljubljanskem Cankarjevem domu, slavnostni govornik bo premier Janez Janša.

Mineva pa tudi natanko 30 let od sprejema ustave samostojne Slovenije. Na slavnostni seji je novi predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto med drugim poudaril, da ustava ni zgolj cilj, ampak sredstvo, ki ga je treba ustrezno razumeti in uporabljati. Ustava je tudi zaveza in poziv njenim naslovnikom, v prvi vrsti nosilcem oblasti, da jo udejanjajo, je dejal.

Tako Accetto kot njegov predhodnik na čelu stavnega sodišča Rajko Knez sta slovensko ustavo ocenila kot dobro in zanjo izrekla vse priznanje skupini, ki jo je pripravila, a opozorila, da jo bo ustavno sodišče težko ustrezno varovalo, če bo preveč zasuto z zadevami. Knez je tako državno odvetništvo kot pristojne v vladi že obvestil, da je čas odločanja težava, ki se lahko v prihodnosti prenese na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Temeljni okvir slovenske ustave predstavlja t. i. pisateljska ustava, ki je leta 1988 nastala v okviru Društva slovenskih pisateljev. Projekt je nadaljeval Demos in marca 1990 predstavil novo različico besedila, precej podobno pisateljski ustavi. Po Demosovi zmagi na volitvah leta 1990 so projekt pisanja ustavnega besedila preselili v slovensko skupščino oz. njeno ustavno komisijo. Ta je za oblikovanje osnutka, ki bi bil primeren za obravnavo v skupščini, avgusta 1990 zaupala skupini strokovnjakov, ki jih je vodil poznejši prvi predsednik ustavnega sodišča Peter Jambrek.

Skupina je poleti 1990 na podvinskem gradu pripravila osnutek besedila in ga poslala v sprejem skupščini. Ta ga je v nekoliko spremenjeni obliki z veliko večino potrdila 23. decembra 1991, veljati pa je začelo še isti dan. 23. december zato ustavno sodišče obeležuje dan ustavnosti.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Obala1 |  23 .12. 2021 ob  15: 03
Katera je znacilnost plebiscita? V času Juge je kradla ena garnitura, zdaj kradejo 7 garnitur politikov In to bistveno već kot prej …ovce, želimo biti na svojem….res neumni …politiki so to zeleli zaradi lastnih interesov