Do razlitja kerozina pri Hrastovljah je prišlo le nekaj kilometrov jugovzhodno od glavnega in tudi edinega zajetja pitne vode za oskrbo celotne slovenske Istre, na območju drugega, ožjega vodovarstvenega območja. Prepoznaven je po vonju in okusu, pojasnjujejo na NIJZ. Če zaznate v vodi vonj ali okus po nafti, je zato ne uživajte, se z njo ne umivajte, ne uporabljajte je za pripravo ledu niti za zalivanje in pranje. Posebej naj bodo pozorni prebivalci, ki živijo v okolici, kjer je prišlo do razlitja kerozina in imajo lastne vire pitne vode, kot so vrtine in vodnjaki.

V času poletne vročine je pomembno, da smotrno ravnamo z vodo. Njena poraba je v zadnjih letih zelo porasla. Za primerjavo, leta 1950 je poraba znašala 951.383 kubičnih metrov, leta 1970 že štiri milijone kubičnih metrov, v osemdesetih letih pa je presegla sedem milijonov kubičnih metrov vode letno. Leta 2014 je po vodovodnem sistemu Rižanskega vodovoda preteklo slabih osem milijonov kubičnih metrov pitne vode, kar je primerljivo s 3167 polnimi olimpijskimi bazeni.

Prav v poletnih mesecih, v času turistične sezone, je poraba vode na Obali maksimalna, razpoložljive količine oskrbe pa omejene. Prebivalec Obale porabi dnevno 115 litrov vode, kar je v primerjavi s preostalimi slovenskimi regijami povprečna poraba, v primerjavi z evropskimi državami pa se območje slovenske obale uvršča med države z najnižjo porabo vode. Za primerjavo, če domači kotliček na stranišču pustite, da pušča in kaplja s hitrostjo ene kaplje na sekundo, boste izgubili 128 litrov vode mesečno.