JE VALENTINOVO NAŠ PRAZNIK ALI NI? Praznujte in če ste kritični, kritizirajte potrošništvo

Slovenija

Praznovanje valentinovega kot praznika zaljubljencev, kot smo ga pred 30 leti začeli prevzemati iz zahodnih držav in ZDA, je sodoben primer oblikovanja kulture. Ta namreč vedno nastaja pod različnimi vplivi. Praznik odpira dilemo, ali smo pripravljeni sprejeti, da niti naša preteklost ni bila samo monokulturna, je dejala Ksenija Šabec s FDV.

Valentinovo ima svoje korenine v predkrščanskem obdobju, kristjani pa so ga umestili v krščanski koledar, je povedala Šabčeva z oddelka za kulturologijo na fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

V sodobnejši obliki valentinovega, za katero je denimo značilno kupovanje drobnih daril, se po njenih besedah bolj prepoznavajo mlajše generacije. Ko so se rodile, je ta oblika praznika namreč že obstajala in ga niso spoznavale šele kasneje.

A Valentinovo na Slovenskem ni neznanka niti za starejše generacije, saj so ga vsaj na nekaterih območjih obeleževali že prej, je navedla. Znan je denimo rek Valentin ima ključe od korenin. V preteklosti je v nekaterih delih države pomenil prvi pomladni dan in začetek dela na polju in v vinogradih, je izpostavila.

Ob valentinovem vsako leto isto vprašanje: Kaj je naše in kaj tuje?

Ob valentinovem se po opažanju sociologinje Šabčeve vsako leto na eni strani pojavlja vprašanje, kaj je značilno nacionalno ali celo lokalno, kaj je avtentično, "samo naše", po drugi strani pa, kaj je uvoženo od drugod, "kaj sploh ni naše". Kot raziskovalki identitet se ji zdi zanimivo pogledati spoj obeh skupin značilnosti.

Kultura je bila podvržena različnim vplivom že v preteklosti, še bolj pa je danes v času potrošništva, globalizacijskih procesov, množičnega turizma, migracij in elektronskih komunikacij, je spomnila. Ob vsem tem se po njeni oceni postavlja pomembno vprašanje, ali smo pripravljeni sprejeti, da niti naša preteklost ni bila tako zelo monokulturna, ampak se je oblikovala pod vplivi iz različnih smeri.

"Druga polovica 20. stoletja in kapitalistična ureditev je prazniku nadela potrošništvo, ki nas po eni strani tako zelo moti, po drugi strani pa se je dobro oprijelo," ugotavlja raziskovalka. Valentinovo pri tem med prazniki po njenih navedbah ni nobena izjema, saj je takim značilnostim mogoče slediti tudi na primeru drugih praznikov, denimo božiča, kjer se je med drugim pojavila dilema, ali je bolj slovenski zimski obdarovalec dedek Mraz ali božiček.

Po njenem mnenju bi bilo treba opuščati kritike praznika kot potrošniškega. "Če bi se že odločili za kritiko, bi morali biti dosledni in biti potemtakem kritični do potrošniškega načina življenja nasploh," meni.

Najstarejše ohranjeno voščilo za valentinovo je iz začetka 15. stoletja

Prve povezave godu sv. Valentina z romantično ljubeznijo segajo v Anglijo in Francijo 14. stoletja, kjer je 14. februar po izročilu pomenil dan, ko se ptički ženijo. Takšno ljudsko verovanje je omenjal tudi oče angleške literature Geoffrey Chaucer konec 14. stoletja. Najstarejše ohranjeno voščilo za valentinovo je iz začetka 15. stoletja. Vojvoda orleanski, ki je bil tedaj zaprt v Londonu, ga je leta 1415 sestavil za svojo ženo.

Angleški izseljenci so izročilo valentinovega prinesli v Ameriko v 19. stoletju.

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Ne palim na medije |  13 .02. 2020 ob  00: 11
Ko pride praznik zacnes razmisljat kaj bos kupil,
In zato da nekaj kupis,je praznik ustvarjen
Ker drugace nebi nic kupil na ta dan
Lahko bi kaj pripravil ali naredil,imel lep pogovor
Ampak rast gospodarstva je odvisna od tega da nekaj kupis
Erazem |  12 .02. 2020 ob  18: 14
No, pred "oblikovanjem kulture" je v Sloveniji veljalo, da se na Gregorjevo ptički ženijo. Za mnoge še velja.