IZ AMERIKE V KOPER: Kako obalno mesto vidijo trije mladi Američani, zaposleni na UP? (VIDEO)

Koper

Koper postaja stičišče različnih kultur, v njem pa svoje mesto najde vse več mednarodnih raziskovalcev, ki delujejo na Univerzi na Primorskem (UP). Slednja sodeluje tudi pri vodenju slovenskega centra odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja InnoRenew. Pri njegovi zasnovi so, poleg zdajšnje direktorice Andreje Kutnar, sodelovali tudi trije mladi ameriški raziskovalci, zaposleni na UP. Povabili smo jih pred kamero, kjer so nam razkrili, kako doživljajo Koper in življenje v njem.

Amy: 'Koprčani so prijazni in sproščeni ljudje'

Amy Simmons prihaja iz Oregona z Zahodne obale ZDA, kjer je delala kot hidrologinja. Pred svojo selitvijo v Koper je že nekajkrat obiskala Evropo, enkrat tudi Slovenijo. Leta 2015 se je z možem Matthewom Schwarzkopfom preselila v Koper, kjer se je zaposlila kot raziskovalka na Univerzi na Primorskem in Centru odličnosti InnoRenew. "Tu počnem veliko stvari, med drugim skrbim za socialna omrežja in spletno stran ter pomagam promovirati raziskovalce in projekte, na katerih delamo," pove Amy, ki ji je življenje v Kopru zelo všeč. "Koper je zelo prijetno mesto. Vsi, ki sem jih srečala, so zelo prijazni, sproščeni in pripravljeni pomagati, kar je zelo lepo." Kot pravi, je v krajih, od koder prihaja, veliko bolj deževno kot v Kopru, kjer so ji še posebej všeč poletja: "Poletja so čudovita. Tukaj je lepše vreme kot v mojem domačem kraju in lepo je živeti v starem mestu."

Amy Simmons

Matthew: 'Imate gore, morje in zgodovino'

Amyjin mož Matthew Schwarzkopf prihaja iz zvezne države Iowa v ZDA. Leta 2015 se je zaposlil na Univerzi na Primorskem, kjer dela kot raziskovalec in docent. Zanimajo ga področja lesa, materialov in agrikulture. Tudi Matthew priznava, da je Koper čudovit: "Všeč mi je morska obala, saj je v njeni bližini veliko stvari. Mesto je zelo lepo in se v njem ni težko znajti." Na vprašanje, ali je že obiskal tudi druge kraje po Sloveniji, navdušeno odgovarja: "Ja, seveda! Obiskal sem Postojno in si ogledal Ljubljano. Ker naju z Amy zelo zanima tudi plezanje, sva obiskala tudi manjše predele Primorske." V Evropi je bil prvič 2014, ko je sedem mesecev delal v Nemčiji, za en teden pa je obiskal Slovenijo. Kakšna pa je glavna razlika med njegovim domačim krajem in Koprom? "Veliko razlik je. Ena od njih je lokacija, saj sem odraščal sredi koruznih in sojinih polj, tukaj pa je čudovito – gore, morje in veliko zgodovine," navdušeno odgovarja.

Matthew Schwarzkopf

Michael: 'Odločil sem se, da Koper postane moj dom'

Tretji raziskovalec Michael Burnard je v Slovenijo prišel iz Oregona. V Koper se je preselil leta 2013 in se zaposlil kot raziskovalec na Univerzi na Primorskem. Poleg tega je tudi namestnik direktorice Centra odličnosti InnoRenew. Med svojimi raziskovalnimi interesi izpostavlja človekovo zdravje v grajenem okolju: "Naše delo je predvsem ugotoviti, kako narediti zgradbe bolj zdrave za ljudi." Michael je pred selitvijo v Koper že večkrat obiskal Evropo – bil je v Skandinaviji, Nemčiji in Franciji, nikoli pa v Sloveniji. Na vprašanje, kako mu je všeč Koper, odgovarja, da zelo: "Tukaj sem že nekaj več kot pet let. Že pred časom sem se odločil, da bo to postal moj dom," pove Michael, ki priznava, da je Koper veliko mirnejši od njegovega rojstnega kraja. "Odraščal sem blizu precej velikega mesta Portland in glavna razlika je v tem, da se v velikem mestu dogaja vsega po malem, tukaj pa je prijetno in mirno. Cenim ta mir, med vikendi pa lahko še vedno skočim kam v mesto." Ali na ogled slovenskih znamenitosti. Teh si je, odkar živi v Sloveniji, ogledal že precej: "Ravno prejšnji konec tedna sem bil v Kranjski gori in Bovcu," še dodaja z nasmehom.

Michael Burnard

Med zaposlenimi prevladujejo Američani

V raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE, ki deluje že 15 mesecev in zaposluje strokovnjake z vsega sveta, je zaposlenih 43 raziskovalcev in administrativnega osebja. 47 odstotkov vseh zaposlenih je tujcev, med katerimi prevladujejo Američani. Ostali prihajajo s Finske, Poljske, Češke, z Norveške, Madžarske, iz Nemčije, Belgije, Francije, tudi iz Pakistana. Da bi ohranili svojo odličnost, zaposlujejo na podlagi kakovosti in so na zaposlitev sodelavcev izven Evropske unije pripravljeni počakati tudi pol leta. Njihovi raziskovalci delujejo na področjih lesarstva, gradbeništva, informacijskih tehnologij, psihologije, kemije in biologije.

Andreja Kutnar

Slovenka in Američan idejo dobila na Češkem

Center odličnosti so zagnali s pomočjo Evropske komisije, ki je za njegovo vzpostavitev namenila 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev, in s pomočjo slovenske vlade, ki je k temu primaknila še 30 milijonov evrov investicijskih sredstev.

Ideja za vzpostavitev raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE se je rodila leta 2013 na Češkem, kjer sta sedanja direktorica centra Andreja Kutnar in Američan Michael Burnard, zaposlen na Univerzi na Primorskem, spoznala tamkajšnji center odličnosti, za katerega so sredstva s strani Evropske komisije pridobili s pomočjo Bohumila Kasala, direktorja inštituta Fraunhofer WKI. "Ko sva videla njihove prostore in raziskovalno opremo, sva dobila idejo, da bi center odličnosti želela imeti tudi pri nas na Obali." Kot še izpostavlja Andreja, je "ravno raznolikost med dvema nacijama, dvema kulturama, kot sta ameriška in slovenska, pripeljala do inovativnih idej."

Dragan Marušič

Rektor jima je prisluhnil in podprl idejo

Da je center odličnosti zgodba o uspehu, ki s svojo raznolikostjo in interdisciplinarnostjo že žanje prve sadove, priča dejstvo, da so v petnajstih mesecih pridobili že šest novih projektov, katerih skupni znesek presega 950.000 evrov dodatnih sredstev.

Ko sta se Andreja in Michael vrnila s Češke v Slovenijo, sta svojo idejo predstavila rektorju Univerze na Primorskem Draganu Marušiču. "Seveda bi naju lahko odslovil in rekel: 'Kaj se gresta, mlada ambiciozna nadobudneža, ki mislita, da lahko dosežeta nebo?'" Ampak tega ni naredil. "Njegov odgovor je bil: ’Povejta, kaj potrebujeta in kako vaju lahko podprem.’ In podpiral nas je na celotni poti." Poleg vodstva Univerze na Primorskem, ki je zaslužno za uspeh Centra odličnosti InnoRenew, Andreja izpostavlja tudi administrativno osebje, "ki nam je pomagalo od samega začetka, ko je bilo treba kupiti prvi svinčnik in pripraviti prve dokumente."

Deli novico: