Fašistični režim ustvaril homoseksualni otok

Pred 75 leti, za časa fašističnega režima v Italiji, so moške, ki so jih imeli za homoseksualce, izgnali na otok San Domino, piše britanski BBC.

V takratnem režimu so moške, ki so jih označili za homoseksualce, izgnali iz njihovih domov in jih poslali na samotni otok San Dominio. Šlo je za neko vrsto zaporniškega življenja, ki pa je omogočalo tudi določeno mero svobode.

Otok San Domino je danes priljubljena turistična destinacija.

Zaradi spodkopavanja slike močnih in možatih Italijanov, je režim Benita Mussolinija našel način, da jih skrije od oči javnosti. Italijanski profesor z univerze v Bergamu pojasnjuje, da na otoku niso sprejeli nikakršnih diskriminatornih zakonov, vendar so ustvarili klimo, ki je zatirala vsakršno odprto izražanje.

Po poročanju BBC, so jih na otok pripeljali vklenjene in jih nastanili v večjih hišah brez vode in elektrike. Na otoku so živeli v špartanskem stilu. Po otoku so se kljub temu lahko gibali svobodno, ko pa je ob osmi uri zvečer zazvonilo, so se morali vrniti v svoje domove. 

Ne obstaja veliko pričanj, ki bi podrobneje govorili o življenju "zapornikov" na otoku. Po pričanju tamkajšnjih prebivalcev naj bi jih imenovali "dekleta". Prav tako pa se spominjajo, da so se moški vsak večer po zvonjenju zvonca umaknili v stavbe, ves čas pa jih je stražila policija.

"Moj oče je vedno govoril lepo o njih. Nikoli ni rekel nič slabega, pa čeprav je bil lokalni predstavnik fašistov," se spominja otočan Attilio Carducci.

Fašistični režim jih je izrinil na rob družbe

Ni veliko zapisov in pričevanj o takratnih dogodkih, vendar je jasno, da je Mussolinijev režim homoseksualce izrinil na rob družbe in jih umaknil pred očmi javnosti. Zdi se paradoksalno, vendar so lahko prvič zaživeli svobodno in ne tako, kot bi jim to vsiljevala družba.

Pred leti se  je v intervjuju, objavljenem v reviji Babilon, izpovedal nekdanji zapornik otoka, imenovan Giuseppe B., ki je dejal, da so bili po eni strani homoseksualci, ki so pristali na otoku na boljšem kot sicer.

"Na otoku smo bili to, kar smo. Imeli smo svoje gledališke predstave. Oblačili smo se lahko tudi v ženske in nihče ni rekel ničesar," je dejal Giuseppe B.

Po izbruhu druge svetovne vojne so moški zapustili otok in se vrnili domov, kjer so vojno preživeli v hišnih priporih. Številne so zaprli skupaj s političnimi zaporniki na druge majhne otoke.

Deli novico: