Potem, ko je voznik trčil v srno, je ta še vedno stala na nogah. Trk ni bil močan. Ustavil je, prižgal vse štiri smernike in stopil iz avtomobila. Ko se je približal, je stekla nazaj na travnik, s katerega je malo prej pritekla. Iz nasprotne smeri pa se je pričel približevati drugi avtomobil.

"Stal sem sredi ceste in mahal, naj ustavi, a ni upočasnil. V tistem trenutku je srna na travniku naredila polkrog, stekla nazaj proti cesti in skočila naravnost pred ta avtomobil. Kot bi mi nož porinil v srce. Tako je počilo, da sem zakričal. Srna je obležala na cesti, avto pa je odpeljal naprej. Stekel sem k njej," je v objavi na Facebooku zapisal nesrečni voznik. Srna je bila še vedno živa.

Pripeljali so se policisti in lovec, potem pa se je začela "kolobocija"

"Naredila je nekaj korakov, se ponovno zgrudila in negibna obležala. Panika. Ravno tisti dan sem bil brez telefona. Na srečo je v tistem trenutku mimo pripeljal še en avtomobil in ustavil. Voznik je rekel, da se mu mudi v službo, da pa bo poklical lovce. Potem sem na cesto postavil svetlobni trikotnik in šel nazaj k srni," opisuje. Kmalu zatem se je mimo pripeljala policijska patrulja in za njo še lovec. "Potem pa se je začela kolobocija," navaja voznik v zapisu.

Lovec je takoj rekel prisotnim, naj se umaknejo in jasno jim je bilo, kaj naj bi sledilo. A voznik je bil vztrajen, naj vendar žival kdo pogleda, saj morda ni tako hudo poškodovana. Lovec je odgovoril, da v kolikor se ne postavi na noge, ima najverjetneje poškodovano hrbtenico in v tem primeru ji ni pomoči:

"Tistih nekaj korakov je še lahko naredila zaradi adrenalina in da tudi njemu ni lahko, ampak takšna je zakonodaja – jaz sem poklican za odvzem in jaz sem za to odgovoren. Vsi so uporabljali to besedo 'odvzem', kot bi s tem želeli na nek način prikriti bolečo resničnost dejanja, kot da ne gre za živo bitje. Menda je ne boste kar ubili?"

Policija: "Žival se muči in treba jo je rešiti trpljenja"

Medtem, ko je vztrajal, se je na kraj vrnil tudi voznik, ki je kot drugi trčil v srno. Srno so navsezadnje dvignili in pregledali in glede na stanje zadnjih nog je res kazalo, da ima poškodovano hrbtenico, kot je menil lovec. Policistka je nato dejala, da se žival muči in da jo je "potrebno odrešiti trpljenja".

"Ne gre za to, da ne morem gledati. Za življenje gre! Če bi šlo za človeka, bi ga obravnavali drugače! Naredili bi vse, da bi mu pomagali. Ne bi ga kar ustrelili. Policist mi je odvrnil kot naivnemu otroku: 'Človek je nekaj drugega, človeku lahko pomagamo, srne ne bo nihče operiral'. Zame ne, sem rekel. Tukaj rešujemo življenje. Na rentgen mora. Bom jaz našel in plačal nekoga, ki ji bo pomagal. Rekel je, da pri nas nimamo azila za divje živali in da divjih živali tudi ne smemo zadrževati doma. Da to pač ne gre tako. Jaz sem kljub temu vztrajal, naj mi dovolijo, da jo na lastne stroške odpeljem na pregled k veterinarju. Moledoval sem. Povedal sem jim, da poznam ljudi, ki ji lahko pomagajo, da obstaja zavetišče za divje živali in da bom sam kril vse stroške, plačal vse kazni, tudi operacijo hrbtenice, če bo potrebno," opisuje dogajanje na kraju, ki naj bi trajalo kar nekaj časa.

"A jo lahko, prosim, dam v prtljažnik? Policist mi pove, da je sicer že odvoz divje živali s kraja nesreče kaznivo dejanje, da pa so oni na tem mestu primer zaključili, da to ni več v njihovi pristojnosti in da je to stvar odločitve lovca. Lovec je videl, da mislim smrtno resno. Rekel je, da jo lahko odpeljem na svojo roko, ampak da ga moram nujno poklicati in da bo potreboval spodnjo čeljustnico kot dokaz, ker ji najverjetneje ne bo mogoče pomagati. Tudi policistka je rekla, da moram poklicati na policijsko postajo, da povem, kako se je stvar razrešila."

Veterinarske postaje imajo prepoved sprejemanja divjih živali

Srno je nameraval odpeljati k veterinarju, a je bilo še prezgodaj, nihče še ni imel odprto. Potem pa so se vse veterinarske postaje ena za drugo sklicevale na zakonodajo, ki jim prepoveduje sprejem divjih živali. Edina za to pristojna je Ambulanta za divje živali v Muti na Koroškem, kjer pa so dejali, da ne morejo sprejeti lovne živali in da ji morajo nuditi pomoč na veterini.

"Pa to ne moreš verjeti! Nihče ji ne more pomagati? Šel sem v avto in jo odpeljal na lokalno veterinarsko postajo. Poškodovano srno imam v avtu, prosim, pomagajte ji. Enaka zgodba. Ne moremo. Veterinar me je vprašal, če se sploh zavedam, v koliko prekrških sem že samo zato, ker sem jo vzel s kraja nesreče. Povedal sem, da sem se dogovoril z lovcem in policijo. Posmehnil se je, zmajal z glavo in rekel, da ne smejo sprejeti divje živali, da je lahko kužna in da lahko okuži druge živali. In tudi, če bi ji lahko pomagal, so to gromozanski stroški," nadaljuje zgodbo voznik:

"Tukaj ne gre za zakone in pravila, pač pa za humanitarni čut. Veterina je ustanova s humanitarnim značajem, on sam je pod Hipokratovo prisego in ji mora nuditi prvo pomoč. Zavil je z očmi in globoko zavzdihnil, češ, s kakšnimi neumnostmi se moram jaz ukvarjati. Vsaj toliko se je omehčal, da ji je dal dve protibolečinski injekciji."

Veterinar: "Če ne bi imela poškodovane hrbtenice, bi se že postavila na noge"

Tudi veterinar je potem, ko jo je pregledal dejal, da živali nihče več ne more pomagati, ker ima poškodovano hrbtenico, najverjetneje zdrobljeno, sicer bi se že postavila na noge. Poklical je veterinarskega inšpektorja, ki mu je povedal, da žival lahko evtanazirajo ali pa jo usmrti lovec. Od nesreče sta minili že dve uri in po glavi je vozniku rojilo marsikaj:

"Spet sem zavohal gnilobo tega v srž nagnitega sistema, da je ljudem zakonodaja pomembnejša od etike in morale. Veterina ni tukaj, da pomaga živalim. Pomaga samo živalim, od katerih ima človek korist. Pomaga hišnim ljubljenčkom, da mi ne bomo žalostni. Pomaga kravam, da jih bomo lahko pojedli in jim pokradli mleko. Tistim, ki nimajo koristi za človeka, noče nihče pomagati. Potem sem kar odpeljal."

... in sledil je "čudež", čeprav z grenkim priokusom

Ko se je po vožnji spet ustavil, je odprl prtljažnik, srna pa se je nenadoma postavila na noge, skočila v prednji del avtomobila in skozi odprta vrata naravnost v zamreženo ograjo v bližini. Pri pobegu sta jo ovirala parkiran avtomobil in grm. Voznik jo je uspel ujeti, nato pa jo je odnesel do jase pred gozdom, okoli 30 metrov stran od parkirišča:

"Ko sem jo položil na tla, je po zasneženi jasi lahkotno odskakljala proti gozdu. Ni šepala. Gledal sem za njo, dokler sem jo lahko videl. Odleglo mi je."

Kot zaključuje v svoji objavi, je bila edina, ki je ponudila pomoč, prijateljica. Ona je bila žival pripravljena vzeti v oskrbo. Zahvalil se je lovcu in policistoma, ker so mu srno dovolili odpeljati, čeprav ga na trenutke še vedno skrbi, da je morda imela poškodovane notranje organe ali čeljust in zato ne bo mogla jesti, ali kaj podobnega. Izpustil jo je tri kilometre stran od kraja nesreče.