Fotografije so simbolične. 

Kot je v zapisu, ki orosi oko, pojasnila avtorica, se je ta konec tedna odpravila po nakupih v eno izmed živilskih trgovin na Ptuju. Med sprehajanjem med trgovinskimi policami je zagledala dečka, starega približno pet let, z mamico. Oblečena sta bila v dotrajana oblačila, v svojo nakupovalno košaro sta dajala le znižane, nujno potrebne stvari.

Deček z "modrimi očmi kot morje in pogledom, ki te presune", je mamo prosil za čokoladnega navihančka. "Mamica ga z najbolj otožnimi očmi pogleda, pa pogleda police z navihančki. Ga že želi vzeti, pa si premisli, vzame ven denarnico – tisto za kovančke. Si vsuje kovančke, šteje ... Gleda fantka, pa poličko z navihančki in mu reče, da naj izbere žemljico, to bo mu lahko kupila, za navihančka pa nima dovolj denarja. Ampak, da mu obljubi, da z žemljico ne bo lačen," je zapisala priča dogodka.

Deček je res izbral žemljico in rekel mami: "Mamica, kaj bova midva vedno revna, ali si bova kdaj lahko kupila navihančka? Saj si ga bova delila, obljubim."

Ko sta se sprehodila mimo igračk, je mama sinčku dejala, da letos Božiček morda ne bo pozabil nanj, ta pa ji je odgovoril: "Veš, saj ne rabim igračk, jaz bi samo rad, da bi se ti kdaj smejala."

Avtorica zapisa je med tem pozabila na svoj nakupovalni spisek in se osredotočila na izdelke, ki sta jih mama in deček opazovala, a si jih nista mogla privoščiti. V košaro je tako nabrala čokoladne navihančke, kavo, čokoladice in "tisti avtomobilček, ki ga morda Božiček letos ne bo pozabil". Z izbranimi izdelki je pri blagajni počakala dečka in mu jih izročila z besedami, da je "najbolj pogumen fantek na celem planetu". "Videla sem solze v očeh prodajalke, ki mi je pomežiknila, videla sem solze v očeh mamice, ki ji najbrž ni bilo nič jasno," se je spomnila ganljivega prizora.

Kot je opomnila avtorica zapisa, to ni zgodba iz daljne Afrike, z drugega konca sveta, ampak iz naše Slovenije. Za konec se je "malemu možu" še zahvalila, da jo je spomnil, kaj v življenju zares šteje. "In kako malo je potrebno, da lahko nekomu vsaj za mili procent pričaramo upanje."