Po besedah direktorice Slovenskega filmskega centra (SFC) Nataše Bučar je festival neke vrste pokazatelj stanja domače filmske produkcije in glede na letošnji program kaže, da se njena kontinuiteta po letu 2020, ko sta bila na festivalu samo dva slovenska celovečerna igrana filma, nadaljuje. Program obenem kaže, da film v Sloveniji ne more nastajati brez podpore javnih sredstev.

Dobršen del filmov je namreč nastal s podporo SFC, brez tega so nastali manjši formati ter produkcijsko manj zahtevni filmi, je povedala Bučarjeva na današnji novinarski konferenci. Kot je dodala, to velja tako za celovečerne igrane in dokumentarne filme kot za manjšinske koprodukcije.

V tekmovalnem programu igranih celovečercev bo sedem filmov: mladinska filma Vesolje med nami Rahele Jagrič Pirc in Kapa Slobodana Maksimovića, eksperimentalni film Ptičar Roberta Černelča ter igrani filmi Moja Vesna Sare Kern, Jezdeca Dominika Menceja, Orkester Matevža Luzarja in Dedek gre na jug Vincija Voguea Anžlovarja.

V programu celovečernih dokumentarcev bodo tekmovali Smučarske sanje Haidy Kancler, Konoplja osvobaja Mihe Čelarja, Pošvedrani klavir Mihe Vipotnika in Ena za reko: Zgodba Save Rožleta Bregarja ter pet filmov, ki so nastali za lansko 30-letnico samostojne Slovenije. Med njimi ne bo najnovejšega dokumentarca Mirana Zupaniča Sarajevo safari. Kot je pojasnil Labović, teme posamičnih filmov niso predmet tega, ali se kaj uvrsti na festival ali ne, ampak so v ospredju kompetence filmskega jezika oziroma filmsko-strokovne kompetence.

Za letošnji festival so prejeli več prijav kot lani, skupaj 174, od tega so za tekmovanje izbrali 53 filmov. Ob tem so oblikovali še pregledni in posebni program, pri čemer so se ob tolikšnem številu filmov znašli pred velikim izzivom pri sestavljanju urnikov. Prikazali jih bodo na treh prizoriščih: Avditoriju in razstavišču Monfort v Portorožu ter gledališču Tartini v Piranu. Cene vstopnic bodo po besedah vodje projekta Tjaše Smrekar enake lanskim.

V nasprotju s preteklimi izdajami bo letošnji otvoritveni film netekmovalni. Zavrteli bodo restavrirano in digitalno kopijo filma Františka Čapa Vesna, s katerim bodo počastili 50. obletnico režiserjeve smrti, 120. obletnico rojstva montažerke Milke Badjura in 110. obletnico rojstva avtorja glasbe za film Bojana Adamiča, to pa bo po Labovićevih besedah hkrati tudi praznovanje 25-letnice festivala, ki je nagrade poimenoval po tem filmu. Ob odprtju bodo podelili še Badjurovo nagrado letošnji nagrajenki Mileni Zupančič, Čapa pa se bodo nato spomnili še zadnji dan pred podelitvijo nagrad s projekcijo filma Ne čakaj na maj.

Milena Zupančič

Počastili bodo še nekaj obletnic, med drugim 60-letnico filmske revije Ekran z razstavo naslovnic. Kot je še povedal Labović, festival pripravljajo tudi z namenom, da program približajo lokalnemu občinstvu, poleg tega se jim zdijo pomembni tudi študenti, ki se ga bodo lahko ponovno udeležili s pomočjo filmskega evra od vsake prodane vstopnice. Naziv prijatelj slovenskega filma, ki so ga uvedli lani, pa bo prejel hrvaški režiser in scenarist Rajko Grlić, ki se mu bodo poklonili s filmom Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba.

V strokovnem delu bodo med drugim potekali posvet o filmu in turizmu, delavnica o uporabi novih tehnologij pri filmu ter posvet Aipe, ki bo tokrat posvečen nedavni implementaciji direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu.