Potem ko je DZ prejšnji teden sprejel proračun za prihodnji dve leti, so poslanci danes obravnavali še predlog vlade za povišanje zgornje meje izdatkov državnega proračuna v letošnjem letu. S spremembami odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 bo ta za letos določena pri 14,99 milijarde evrov. Zdaj je postavljena pri 14,32 milijarde evrov.

Po navedbah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Maje Hostnik Kališek so spremembe potrebne za nadaljnje nemoteno financiranje ukrepov za spopadanje z epidemijo covida-19, ki v letošnji proračun še niso vključeni.

Poslanci koalicije so danes ugotavljali, da so bili ti doslej zelo uspešni. Negotove razmere in nepredvidljiva situacija še naprej zahtevajo spodbujevalno fiskalno politiko, je poudaril Marko Pogačnik (SDS). V največji parlamentarni stranki so po njegovih besedah prepričani, da je zajezitev okužb s koronavirusom ključna za ohranitev delujočega gospodarstva in delovnih mest. "Vlada ima ta dva cilja in prepričani smo, da je boj uspešen," je dejal.

Tudi po besedah Monike Gregorčič (SMC) je vlada v zahtevnih epidemioloških razmerah izjemno hitro sprejela učinkovite gospodarske ukrepe, ki so uspešno in učinkovito ublažili padec gospodarske aktivnosti. "Tudi napovedi bodočih gospodarskih rasti so dobre, kljub spodbudnim napovedim pa je ukrepanje še vedno nujno potrebno, saj celotnega vpliva zdravstvene krize na gospodarstvo še vedno ni moč v celoti oceniti," je dejala.

"Cel svet se je moral prilagoditi situaciji, posledica tega pa je tudi povečevanje javnega dolga," je dodala Tadeja Zalar Šuštar (NSi).

V poslanski skupini DeSUS po besedah njenega člana Roberta Polnarja sicer ocenjujejo, da je predlagan dvig zgornje meje izdatkov nekoliko pretiran in se bo zgodilo podobno kot lani - tako visoko načrtovani odhodki ne bodo v celoti realizirani - kljub temu bodo predlogu prižgali zeleno luč.

Precej več kritik pa je na predlog vladnega odloka letelo iz opozicije. "Gospodarska situacija v naši državi je leta 2021 bistveno drugačna od tiste leta 2020. Če smo lani beležili padec gospodarske aktivnosti, letos na srečo Slovenija beleži relativno visoko gospodarsko rast. Ko pa pogledamo proračune, je pa slika enako slaba lani," je dejala Alenka Bratušek (SAB).

"S tem odlokom želite konec novembra 25. novembra, povečati odhodke za 670 milijonov evrov. Skladno z zakonom o izvrševanju proračuna je plačilni rok za praktično vse stvari, ki se plačujejo iz proračuna 30 dni. Se pravi, vi boste imeli dva delovna dneva, da zapravite 670 milijonov evrov. Seveda obstaja druga možnost, da ste to že zapravili, pa niste plačali, kar je še slabše," je nadaljevala Bratuškova.

Predloga ne bodo podprli niti nepovezani poslanci. Kot je v imenu njihove poslanske skupine dejal Jurij Lep, je zakonski in fiskalni okvir jasen - vsi prihodki in izdatki države morajo biti določeni v rebalansu. "Ker vlada rebalansa ni pripravila, bo delovala, če že ne nezakonito, pa vsaj neskladno z ustavo in netransparetno," je dejal.

"Glede na to, da vlada ni pripravila rebalansa letošnjega proračuna, smo pričakovali, da bo poraba razložena v predlogu akta, a se ne bi mogli bolj motiti. Pojasnilo, kam bo država namenila ta sredstva, tava v megli kot izgubljen mornar," je ponazoril Jože Lenart (LMŠ).

Bojana Muršič (SD) je ocenila, da so vladi iz rok ušle vse vajeti, tudi nadzor nad javnimi financami. "Okviri za pripravo proračuna delujejo tako, da z njimi najprej omejimo najvišjo dovoljeno skupno porabo, nato se sprejema proračun in njegovi razrezi. Že večkrat smo opozorili, da vlada to pravilo krši od prvega dne. Sklicuje se na izredno situacijo tako, da stalno postavlja parlament pred izvršena dejstva. Sama prerazporeja sredstva prek omejitev, nato pa to sporoča parlamentu in ga prosi, naj spremeni okvirje," je dejala.

"Ne vemo, kam bodo šla sredstva, tega denarja niste umestili v proračun, niste pripravili rebalansa, niste se potrudili niti toliko, da bi javnosti pojasnili, za kaj ta denar potrebujete," je dejal Luka Mesec (Levica).

DZ bo o vladnem predlogu glasoval v četrtek.