DVIG MORSKE GLADINE BO MOČNO PRIZADEL OBALNA OBMOČJA: V prihodnosti bi bilo ob višji plimi ogroženih 3800 ljudi

Koper

S predvidenim dvigom morske gladine v prihodnjih desetletjih bi ob višji plimi lahko poplavljalo tudi do več kot 1200 hektarjev površin v slovenski Istri, ogroženih pa bi bilo okoli 3800 ljudi. Poleg tega se bomo srečevali z vsakoletnimi izjemnimi poplavami, dokončno pa bi izginila tudi nekatera zavarovana območja narave, kaže raziskava FHŠ.

Ob višjih plimah se večkrat letno pojavljajo poplave najnižjih delov kopnega ob slovenski obali, ob visokih in izjemnih plimah pa se njihov obseg in višina poplavne vode močno povečata. Med letoma 1961 in 2015 je bilo od osem do največ 31 poplav letno, v vsem obdobju meritev pa je višina morja kar 482 presegla višino poplavljanja. Najvišja izmerjena višina gladine morja je bila 25. novembra 1969, ko je za 176 centimetrov presegla srednjo vrednost in je vodostaj znašal 394 centimetrov, izhaja iz raziskave o spreminjanju višine morja na mareografski postaji v Kopru in poplav obalnega pasu, ki so jo pripravili raziskovalci oddelka za geografijo Fakultete za humanistične študije (FHŠ) Univerze na Primorskem.

Spremljanje gladine morja v Sloveniji nadalje kaže dvig za 10 centimetrov v zadnjih 50 letih oziroma 1,7 milimetra na leto, pri čemer je v zadnjih 20 letih dviganje celo večje od evropskega in svetovnega povprečja, sta v povzetku raziskave za STA opozorila raziskovalca Gregor Kovačič in Valentina Brečko Grubar.

Po ocenah znanstvenikov medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) naj bi se morska gladina svetovnih oceanov in morij do leta 2100 dvignila tudi do 100 centimetrov, po vsej verjetnosti pa ne manj kot 50 centimetrov.

In kaj bi to pomenilo za slovensko obalo? V primeru dviga morske gladine za 50 centimetrov bi ob višji plimi poplave obsegale 700 hektarjev, s približno 25 centimetri vode na najnižje ležečih delih obale. V večjem obsegu bi bile poplavljene Strunjanske in Sečoveljske soline ter nekateri stanovanjski objekti v Piranu. Ob visoki plimi bi bil vodostaj primerljiv z današnjim ob izjemnih plimah in izjemnih poplavah. Na nižje ležečih delih obale bi bilo približno 80 centimetrov vode, ob izjemni plimi pa bi bili najnižji deli obale 144 centimetrov pod vodo.

Ob dvigu srednje višine morja za 100 centimetrov in ob višji plimi pa bi poplavne površine obsegale 1246 hektarjev. Poplavljeno območje je primerljivo z današnjim ob izjemnih poplavah. Ogrožena bi bila pozidana območja nizke obale, npr. na območju Luke Koper, Bonifike v Kopru (kjer bi ob reki Badaševici segalo vse do naselij Olmo in Šalara), obalni del Izole, v Strunjanu pa bi obsegalo območji naravnega rezervata Stjuža in nižji del naselja.

Tako kot današnje poplave morja bi tudi dvig gladine največ težav povzročal v Piranu, kjer bi bil poplavljen velik del starega mestnega jedra. Na območju Bernardina in Portoroža bi bile poplavljene predvsem plaže, v Luciji tudi nekatera stanovanjska območja. Sečoveljske soline in njihova bližja okolica pa bi bile poplavljene v celoti. Število poplavljenih zgradb na območju slovenske Istre bi po oceni preseglo 800, skupno število ogroženega prebivalstva pa bi bilo približno 3800, od katerih jih največ živi v koprski občini.

Poleg tega bo dvig gladine morja v prihodnosti povzročil, da se bomo srečevali z vsakoletnimi izjemnimi poplavami. Del obalnega pasu vzdolž nizke obale bo večinoma pod morsko gladino, ob plimah, zlasti višjih in visokih, pa se bo poplavno območje zelo razširilo. Četudi bi bila ob nizkih osekah zemljišča suha, bi bila njihova raba zelo omejena in za kmetijstvo zaradi slanosti neprimerna. Dokončno bi "izginila" tudi zavarovana območja narave, kot so Škocjanski zatok, Sečoveljske soline in Stjuža v Strunjanu, še napovedujejo raziskovalci FHŠ.

Kovačič in Brečko Grubarjeva menita, da bi bilo v zvezi s tem najprej potrebno na osnovi že obstoječih podatkov ter tudi novih meritev, raziskav in spoznanj izdelati natančne srednjeročne in dolgoročne načrte prilagajanja posledicam morskih poplav. Ti načrti bi morali opredeliti območja obsega poplav in spisek še dovoljenih človekovih dejavnosti na poplavnih območjih.

Zaradi dviga gladine morja bo zaradi zaslanjanja namreč gotovo prišlo do izgube rodovitnih zemljišč v izlivnih območij rek slovenske Istre, nekatera območja ne bodo več primerna za gradnjo, izvajanje prometnih dejavnosti (na primer letališče), turizma in rekreacije. Kot posledica planetarnih podnebnih sprememb se bo spremenila tudi materialna vrednost nepremičnin na novih poplavnih območjih.

Med konkretnimi ukrepi bi lahko bila prepoved gradnje in izvajanja nekaterih človekovih dejavnosti neposredno ob morju oz. do določene višine nad srednjo gladino morja. Ukrepi države in občin so torej po prepričanju raziskovalcev lahko usmerjeni v blaženje posledic dviga morske gladine na premoženje ljudi, k čemur štejemo tudi gradnjo protipoplavnih nasipov, valobranov in zapornic.

"To so možni ukrepi, vendar pa se moramo zavedati, da s tem ne odpravljamo vzrokov," sta opozorila raziskovalca FHŠ. Za zagotovitev zares trajnostnih rešitev pa bi morali takoj sprejeti ambicioznejše načrte zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Kukurux |  11 .01. 2021 ob  17: 48
Ja dvakrat na mesec se dvigne in poplavi,to sigurno