DVE TRETJINI ZAPOSLENIH ZASLUŽI MANJ OD POVPREČNE PLAČE: Golobova načrta za hrano in stanovanja, a najprej zdravstvo

Slovenija

Vlada po besedah premierja Roberta Goloba v dialogu s socialnimi partnerji in tudi opozicijo za prihodnje leto načrtuje temeljito prevetritev davčne politike. Pri tem pa bosta vlada in koalicija vedno imeli v mislih večino davkoplačevalcev, ne tistih z najvišjimi dohodki in premoženjem, je dejal v odgovoru na poslansko vprašanje v DZ.

Jernej Vrtovec

Poslanca Jerneja Vrtovca (NSi) je zanimalo, kakšno davčno politiko lahko gospodarstvo pričakuje v letih 2024, 2025 in naprej. Prepričan je namreč, da mora davčno okolje spodbujati potenciale v Sloveniji za rast dodane vrednosti in dvig blaginje, ne pa jih zavirati.

Golob je napovedal, da bo vse prihodnje leto potekala široka javna razprava, kakšno davčno politiko želimo v Sloveniji. Spomnil je na napovedi koalicije, da bo zmanjševala obdavčitev dela in zviševala obdavčitev premoženja, in to vsega premoženja, ne le nepremičnin, še najmanj pa osnovnih nepremičnin. "Naše davčno okolje ni optimalno, pričakujemo, da ga bomo v 2023 temeljito prevetrili," je dejal premier.

Je pa predsednik vlade ob tem opozoril, da so že pri ukrepanju za naslovitev energetske draginje v koaliciji zasledovali cilj razbremeniti večino ljudi. Kot je povedal, v Sloveniji manj od povprečne plače zaslužita dve tretjini zaposlenih. V času krize je treba razbremeniti tiste, ki imajo manj, ne tistih, ki imajo več, je bil jasen.

Po prihajajoči jeseni in zimi bo tako po Golobovih napovedih čas za razmislek o tem, kako skozi davke nagraditi vse oblike dela, predvsem na področju nagrajevanja. A tudi v tem primeru je premier napovedal, da bosta vlada in koalicija v mislih vedno imeli večino zaposlenih, ne dveh odstotkov tistih z najvišjimi prihodki ali premoženjem. Ena od novosti v pristopu, ki jo bodo še razširili, je izrazito stimuliranje davčnega okolja za mlade, je dodal Golob.

Robert Golob

Po njegovih besedah bo vsaka od davčnih sprememb temeljito obdelana v socialnem dialogu, v javno razpravo pa bo vključena tudi opozicija.

Glede odnosa koalicije do gospodarstva je predsednik vlade povedal, da se s predstavniki gospodarstva veliko pogovarjajo, na dnevnem redu vsake seje vlade je, kako pomagati podjetjem v tej krizi. Podobno velja za razprave na ravni EU. Davčni ukrepi v tem pogledu na evropski ravni niso omenjani, je rekel Golob. Težave, ki izhajajo iz energetike, so namreč po njegovih pojasnilih tako velike, da jih davki ne morejo kompenzirati.

Zato se članice EU ukvarjajo predvsem s tem, kako zagotoviti stabilne cene energije za podjetja in kako državam omogočiti, da te cene na vzdržnih ravneh ohranjajo s čim nižjimi javnofinančnimi stroški. Zadnji dogovori na vrhu EU prek padca cen plina in tudi elektrike hitro znižujejo potencialne proračunske stroške za ta namen, je ugotavljal.

Druga smer ukrepanja pa je, kako s prehodnimi ukrepi na trgu dela ohranjati zaposlenost v luči negativnih učinkov visokih cen energije ali pomanjkanja povpraševanja na proizvodnjo.

V četrtek bo vlada razpravljala o 4,5-odstotni redni uskladitvi pokojnin

Premier Robert Golob je danes na prvi dan redne seje DZ zagotovil, da bo vlada v četrtek obravnavala predlog, po katerem se bodo pokojnine redno uskladile za 4,5 odstotka. Predlog je po njegovih besedah že v vladnem postopku. Poleg tega je napovedal, da bodo na Ekonomsko-socialni svet posredovali predlog za takšno zvišanje minimalne plače.

Sicer pa je zagotovil, da bo vlada skupine, ki potrebujejo pomoč, obravnavala enako. "Vse skupine si zaslužijo enako obravnavo in vpeljali bomo tisto, kar do zdaj nobeni vladi ni uspelo. Da bomo namreč vse skupine nagovarjali istočasno, ne pa vsako posebej vsaka dva meseca," je poudaril. Inflacija je namreč po njegovih besedah za vse enaka in zato bo tudi vlada obravnavala vse enako, je dejal v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Zvonka Černača iz SDS, ki so ga zanimali ukrepi vlade za omilitev revščine denimo zaradi visoke inflacije in cen energentov.

Golob je glede inflacije dejal, da je bila ta junija na medletni ravni 10,4-odstotna, julija se je povzdignila na 11 odstotkov, septembra pa je padla pod 10 odstotkov, kar po njegovem opozorilu pomeni, da inflacija v času aktualne vlade pada.

Ob tem pa se zaveda, da ljudje še kako čutijo inflacijo, zato vlada, ki jo vodi, sprejema ciljne ukrepe. Z njimi na eni strani regulira cene energentov in na drugi strani sledi cenam hrane. Zaradi uvedenega primerjalnika cen se je osnovna košarica v enem mesecu znižala za 15 odstotkov. Učinki so zelo konkretni, zato bodo košarico razširili še na ostale prehrambene izdelke. Na ta način želijo izvajati pritisk na trgovce, da bodo znižali cene za osnovne prehrambne produkte v vseh trgovinah na najnižjo možno raven, je dejal.

Glede ukrepov na področju energetike pa je spomnil, da so najprej znižali DDV. Cene električne energije in zemeljskega plina so za končnega odjemalca danes v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, je opomnil. Če omenjenih ukrepov ne bi sprejeli, bi inflacija po uradnih podatkih urada za makroekonomske analize in razvoj znašala 12 odstotkov in več, je dodal.

V povezavi s ciljnimi ukrepi za najranljivejše skupine je spomnil, da so letos za ciljne ukrepe za najranljivejše namenili več kot 100 milijonov evrov. "To je edini pravi princip in tega se poslužujejo povsod po Evropi. Nihče v Evropi ne meče več helikopterskega denarja, ker je to neučinkovito," je dejal.

Golob napovedal akcijska načrta na področju hrane in stanovanj

V odgovorih na poslanska vprašanja na temo stanovanjske in prehranske problematike je golob napovedal akcijska načrta z obeh področij. Področje hrane ima po njegovih besedah velik vpliv na družbo, tudi z vidika odnosa do živali. Stanovanjska politika pa bo zagon dobila tudi z reorganizacijo vlade, je napovedal.

Vprašanje o hrani je na premierja naslovila poslanka Vida Čadonič Špelič (NSi). Kot je izpostavila, ogromne količine neoporečne hrane ostanejo neporabljene, kar kažejo tudi statistični podatki. Letno namreč v državi zavržemo 143.000 ton hrane oz. 68 kilogramov na prebivalca, je opozorila.

Naštela je nekaj projektov, ki delujejo na področju preprečevanja zavržene hrane, a organizacije, ki jih izvajajo, po njenih besedah potrebujejo sistemsko pomoč vlade, saj delajo s prostovoljci. Računajo na pomoč ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da bi subvencioniranje javnih del podaljšali za štiri leta, je dejala. Humanitarne organizacije, ki pomagajo pri teh projektih, pa potrebujejo sistemsko pomoč za financiranje materialnih stroškov, je dodala.

Po Golobovih besedah je hrana ena osrednjih točk, ki se je bo vlada lotila v prihodnje. Kot je dodal, se že pripravlja akcijski načrt, ki bo imel 10 konkretnih področij ukrepanja. Premier razume potrebo, da bi bilo treba najti način in sredstva, kako bi lahko nekatere projekte podprli, je pa podvomil, da so javna dela najustreznejši instrument.

"Najti ustrezen mehanizem, s katerimi bi take ukrepe v tej zimi podprli ... sem si zapomnil in bom dal pobudo, da se tak instrument najde," je odvrnil.

V premierjevem kabinetu so sicer sprožili več delovnih skupin na področju hrane, ki ima, kot je dejal, bistveno večji vpliv na družbo, kot si morda včasih predstavljamo. "Ima vpliv tudi na naš etični odnos do živali. Hrana ima tudi izrazit vpliv na blaginjo prebivalcev, pa tudi ogromen ogljični odtis," je naštel.

"V kratkem bomo pripravili zemljevid izrabe tal in vode z vidika tega, koliko hrane danes pridelamo s tem, kar imamo na razpolago, in koliko več bi je lahko oz. koliko bolj samozadostni bi bili, če bi imeli drugačen pristop do izrabe tal in vode," je napovedal.

Poslanca Damijana Zrima (SD) pa je zanimalo reševanje stanovanjske problematike, kar je, kot je spomnil, tudi ena prednostnih nalog, opredeljenih v koalicijski pogodbi.

"To vprašanje je zagotovo eno pomembnejših sistemskih vprašanj," se je strinjal Golob. A kot je dodal, sta primarni cilj vlade letos dve področji - zdravstvo in draginja. "To ne pomeni, da na ostalih ne delamo, so pa sistemske reforme predvidene za 2023," je dejal.

Po premierjevih besedah je "manjši hendikep", zakaj stanovanjska politika še bi dobila pravega zagona, tudi zablokiran zakon o vladi, ki je predvideval, da se to področje prenese na svoje ministrstvo. "Čakamo, da bo vlada reorganizirana na način, da bo stanovanjska politika dejansko dobi pravo mesto," je poudaril.

"To ni izgovor. Aktivnosti se izvajajo. Stanovanjski sklad je letos naredil razpis za približno 1000 neprofitnih stanovanj po različnih regijah, za kar je namenil 60 milijonov evrov. Hkrati je pridobil dodatnih 70 milijonov evrov za še 1000 stanovanj s strani mednarodnih bank," je dejal. Kot je dodal, gre za ustaljene aktivnosti, ki tečejo nemoteno.

"Če pa želimo pravo reformo, pa se moramo reorganizirati in drugo leto stvari zastaviti sistemsko. Vem, da pogovori potekajo. Pričakujem, da bomo verjetno še novembra razkrili strategijo, kako bomo pospešili gradnjo neprofitnih stanovanj," je napovedal.

Ta zgodba je po Golobovih besedah povezana tako z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot s Slovenskim državnim holdingom. "Povezana je s tem, da se bodo vsa zemljišča, ki jih ima DUTB danes na razpolago, namenila točno temu. To ne pomeni, da se bodo nujno prenašala na državo ali stanovanjski sklad, namenjena pa bodo temu," je bil jasen.

Po njegovih besedah se ustanavlja sklad, ki predvideva, da bodo z zemljišči razpolagali kot s stvarnimi vložki. "Da bomo povečali potencial kreditiranja in zadolževanja za te projekte in zmanjšali pritisk na proračunska sredstva," je pojasnil.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
manemebasat |  24 .10. 2022 ob  17: 59
Ogromen ogljicni odtis? Nehajte s temi floskulami. Trenutno je ogljikov dioksid na najnizji ravni zadnjih 600 miljonov let. Ves ta cirkus o klimarskih spremembah in forsiranju zajezitve “ogljicnega odtisa” je en velik nateg samo z namenom, da se uvede nov svetovni red in eliminira demokracijo. Samo poglejte kako trpincijo Kitajce te case. A bi tako radi ziveli?