Gospod Bele, uspeli ste finančno konsolidirati Komunalo Izola. Šlo je za več odprtih primerov, ki so nedvomno zavirali razvoj podjetja. 

Konsolidacija se ne zgodi v enem tednu ali enem mesecu, niti v enem letu, a v konkretnem primeru je trajala več kot pet let. V tem obdobju smo morali razrešiti marsikatero nevšečno situacijo, od različnih odškodnin do situacije na svetilniku, od vodnih povračil do tožb z različnimi pravnimi subjekti. Skupaj v denarnem smislu je ta znesek nanesel dva milijona evrov. Za Komunalo je bila to zelo resna situacija, ki pa smo jo uspešno razrešili. Smo pa tik pred tem, da razrešimo vse v preteklosti odprte primere in se končno začnemo ukvarjati s sedanjostjo oziroma s prihodnostjo.

Vse te odprte, nerešene situacije ste uspeli poplačati iz tekočega poslovanja?

Da. Uspeli smo vse poplačati iz sredstev tekočega poslovanja. Zato smo se morali s sodelavci zadeve lotiti resno. Ni bilo enostavno, vložili smo ogromno truda. Vsak proces znotraj podjetja smo temeljito pregledali in ga poskušali izboljšati. Decembra letos smo tako pridobili certifikat kakovosti.

Govorite o certifikatu ISO 9901:2015?

Gre za mednarodni standard kakovosti upravljanja in vodenja podjetja. Izjemno sem vesel in ponosen, da smo s sodelavci dosegli ta uspeh. Še bolj kot to me veseli, da se večina delovnih procesov iz leta v leto izboljšuje. Kazalniki uspešnosti delovanja so čedalje boljši. Ni cilj biti najboljši, ampak ugotavljati, da se s sodelavci razvijamo in izboljšujemo. Logična posledica izboljševanja delovnih procesov in pridobitve certifikata je tudi boljše poslovanje. V zadnjih letih smo vsako leto beležili zmerni dobiček, kar je predpogoj za razvoj podjetja. Jasno nam mora biti, da Komunala ni namenjena profitu in izrazitim dobičkom. Tudi ko gledamo cene, jih moramo primerjati z občinami, ki so primerljive z našo občino. Ugotavljamo, da smo konkurenčni na nivoju sosednjih občin ali v veliko primerih celo nižji. Najbolj gre izpostaviti področje ravnanja z odpadki. Če smo bili leta 2010, ko sem nastopil funkcijo oziroma leta 2011, pri 17-odstotni ločenosti odpadkov, smo bili leta 2012 že pri 29-odstotnem ločevanju odpadkov. Leta 2013 je bilo ločevanje odpadkov 37-odstotno, leta 2014 pa že 42-odstotno. Lani je bila ločena polovica odpadkov, letos računamo, da bo ta delež med 52 in 56 odstotkov.

Odstotek pomeni, koliko Izolanke in Izolani ločujejo odpadke?

Tako je. Pogosto smo deležni kritike v smislu, mi ločujemo, kaj pa imamo od tega. Kot se na eni strani odstotek ločenih odpadkov dviguje, se na drugi strani količina odloženih odpadkov, za katere moramo Komunala in Izolani plačevati, znižuje. To je prihranek, ki bi ga, v kolikor ne bi dosegli omenjenih rezultatov, morali na položnicah dodatno zaračunavati. Količina odloženih odpadkov se je drastično znižala. V neprestano dvigovanje standarda nas sili tako zakonodaja kot okolje, kar tudi vpliva na stroške. In ravno v tem gre iskati motiviranost. Tudi standard je v Izoli, lahko rečemo, zelo visok. A velikokrat nam morajo to povedati ljudje, ki pridejo k nam od drugod. Izola je bila letos ocenjena kot tretje najbolj urejeno turistično mesto v Sloveniji. Cilji za prihodnost so še višji.

Verjetno gre izreči pohvalo tudi občankam in občanom v kontekstu dviga zavesti, kar se tiče ločevanja, kar neposredno verjetno pomeni, da ste bili z vašim projektom osveščanja izredno uspešni.

Zagotovo. Nikoli ne pozabim izreči pohvale najprej zaposlenim v Komunali in seveda občanom Izole, ki so svoje navade v zadnjih petih letih bistveno spremenili. Če pogledamo podeželje, na območju občine Izola praktično ne najdemo več črnega odlagališča, kar vemo, da je bilo še nedolgo tega kar pogosto. Dejstvo je, da se ne samo v Izoli, tudi drugod po Sloveniji in širše, zavest do okolja dviguje. V Izoli smo, kar se tiče ravnanja z odpadki, nad slovenskim povprečjem, a dejstvo je tudi, da je Slovenija pri ravnanju z odpadki nad evropskim povprečjem.

Eden večjih uspešnih projektov je projekt predelave gradbenih odpadkov.

Resnosti tega problema sem se zavedel že za začetku mandata. Vložili smo vse potrebne vloge za pridobitev ustreznih dovoljenj. Končno okoljevarstveno dovoljenje smo pridobili leta 2013 in od takrat imamo uradno registriran zbirni center za predelavo gradbenih odpadkov, ki je edini na Obali. Glavni namen pridobitve tega centra je bil, da se izognemo črnim odlagališčem oziroma ponudimo gradbincem rešitev ob rušenju nepremičnin. Še danes veliko gradbenih odpadkov konča v grapah, na parcelah, na dvoriščih, kar je neprimerno in nezakonito.

Z leti se je center razvijal, za okolje je postajal vse bolj pomemben in tudi prepoznaven. Material v centru po sprejetju najprej ločimo na različne frakcije, kot je železo, les in primesi v gradbenih odpadkih. To zmeljemo in, kar je najbolj pomembno, ponovno uporabimo. Recikliran gradbeni material je uporaben za nasipe, za gozdne ceste, za temelje, kar pomeni, da projekt zmanjšuje gradbene odpadke po eni strani in motivira za ponovno uporabo po drugi strani. Ob tem, ne pozabimo, smo ustvarili tri do štiri nova delovna mesta.

So pa bile v javnosti določene kritike na račun projekta predelave gradbenih odpadkov ...

Kot Komunala moramo biti pri vsakem projektu, ki se ga lotimo, še toliko bolj odgovorni. Nikoli si ne bi upal izvajati procesa, ki ne bi bil skladen z regulativo in zakonodajo. Res je, da se je na začetku, sploh v bolj sušnem obdobju, dimilo iz stroja. V vmesnem času smo uvedli vrsto ukrepov, s katerimi smo pojav zmanjšali oziroma ga skoraj izničili. Poudarjam, proces je neškodljiv za okolje, kar potrjujemo tudi z meritvami in vsemi soglasji, ki so bila predpogoj za pričetek tega posla.

Skrbi, da je zadeva zdravju škodljiva, so odveč. Iz tega razloga bomo januarja organizirali dan odprtih vrat, kjer bomo vse občane Izole povabili, da si ogledajo naš zbirni center odpadkov, da spoznajo in vidijo naš center uporabnih predmetov, ki uspešno deluje že več kot leto in pol ter ima več kot tisoč uporabnikov. Odločili smo se tudi, da bomo OŠ Livade donirali določen znesek, ki bo izviral iz centra za predelavo gradbenih odpadkov in s tem motivirali tudi naše najmlajše pri ločevanju odpadkov.

Komunala Izola je ambiciozno in projektno naravnano javno podjetje in pokriva širok spekter različnih storitev. Eden izmed teh je tudi projekt Izola - zeleno mesto? 

Komunala je razdeljena na veliko število obveznih in neobveznih javnih služb. Vsaka je zelo pomembna, a najbolj izstopa ravnanje z odpadki. Če navedem nekaj ključnih – vzdrževanje javnih površin, kanalizacija, pokopališče, pristanišče, parkirišče. Vzdrževanje javnih površin je zelo pomembno in tudi eno bolj izpostavljenih. Tudi tekom letnih anket, ki jih opravljamo pri občanih, ti potrjujejo, da naši delavci opravijo delo kvalitetno. Kljub temu se srečujemo z več težavami. Ena od teh so pasji iztrebki, ki kaže na kulturo lastnikov psov.

Večkrat se je v javnosti izpostavil mit glede poseke dreves. V okviru projekta Izola zeleno mesto se je opravila bilanca dreves in ugotovljeno je bilo, da je bilo več dreves posajenih kot požaganih. Drevesa, ki smo jih morali požagati, so bila poškodovana zaradi ekstremnih vremenskih razmer, nekatera smo požagali zaradi ogrožanja stavb ali ljudi v primeru ekstremnih vremenskih razmer, nekatera drevesa smo odstranili na pobudo lastnikov. Naš cilj je v prihodnjih dveh letih posaditi dodatnih 67 dreves na izpostavljenih mestih. Pri naboru smo se odločali na osnovi zgodovinskih dejstev za drevesa, ki so bila v Izoli prisotna tudi v preteklosti in na osnovi nealergenosti dreves. Že takoj na začetku smo se srečali z negativnim pojavom palminega vrtača, ki ga uspešno rešujemo. Po našem vzoru so k reševanju tega problema stopile tudi sosednje občine in upamo, da ga bomo skupaj v prihodnjih letih dokončno razrešili. Praktično gre za cikel palm, ki se zaključuje in jih bomo morali v prihodnosti nadomestiti z drugimi ustreznimi drevesi.

Letošnje leto je bilo torej več kot uspešno. Na podlagi teh rezultatov nedvomno zrete optimistično v 2017?

Rezultati so plod dela sodelavcev, njihove angažiranosti in pripadnosti. Vsako podjetje potrebuje poslovno stabilnost in jasno vizijo za prihodnost. Jasno nam je, da bomo morali naše storitve neprestano nadgrajevati. Eden od projektov, o katerem resno razmišljamo, je upravljanje stanovanj v lasti občine.

Izpostavil bi pridobitev certifikata kakovosti, ki kaže, da je šel vložen trud in energija sodelavcev v pravo smer. Drugi dogodek, ki mi bo ostal v spominu, je manjši in bolj simbolen, a me izjemno veseli. Ko te sodelavci presenetijo z načinom razmišljanja, ki je več od tega, kar bi zahtevalo njihovo delovno mesto. Ko te pokliče sodelavec iz posamezne enote in te preseneti z inovacijo, za katero nisi dal navodila, ampak je izključno plod njihovega dela. To je največja potrditev, ki jo lahko dobi direktor.

Gospod Bele, hvala za pogovor in veliko uspehov vam in vašim sodelavcem v letu 2017.

Hvala, enako. Izkoristil pa bi priložnost, da vsem občankam in občanom Izole kot tudi širše zaželim v prazničnem času vse dobro ter veliko poguma in veselja v letu 2017.