DEJSTVA O CEPLJENJU PROTI COVIDU-19: Cepivo je varno in učinkovito, bistvenega pomena pa je, da je tudi dostopno (VIDEO)

Slovenija

Ključni mejnik v boju proti pandemiji covida-19, ki je ohromila življenja po celem svetu, je varno in učinkovito cepivo. To mora biti čim prej in čim bolj široko dostopno po celem svetu, so pozvali sodelujoči v današnjem spletnem pogovoru v okviru portala STAznanost.

"Če bomo pustili žepe, kjer se bo okužba še naprej razširjala, smo tik pred tem, da bo nekoč nastala mutacija, ki bo problem še veliko bolj zaostrila," je danes opozoril predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Alojz Ihan.

Podobno je izpostavil predstojnik centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel. Kot je dejal, ni majhna razlika med učinkovitostjo med posameznimi cepivi tista, na katero se moramo osredotočiti. "Razliko na populacijski ravni naredi dostopnost. Nič nam ne pomaga visoko učinkovito cepivo v majhnih količinah, ki bo dostopno čez ne vem koliko časa," je dejal.

V želji s cepivom čim prej zaščititi čim večji del prebivalstva so se nekatere evropske države sicer odločile zamakniti cepljenje z drugim odmerkom Pfizerjeva cepiva, ki ga je po navodilih proizvajalca treba aplicirati v treh tednih. Kot je pojasnil Ihan, bodo prve cepljeni osebe v Sloveniji, ki bodo kmalu na vrsti za drugi odmerek, z njim cepljene skladno z navodili.

Sintezni biolog z ljubljanskega kemijskega inštituta Roman Jerala, ki sicer razume, da je treba upoštevati navodila, je ob tem izpostavil, da je v izredni situaciji treba biti pragmatičen. Po Fafanglovih besedah bi se dinamika cepljenja lahko spremenila ob občutno večjih dobavah cepiva, ki pa jih je trenutno povsod premalo.

Klinične študije cepiv, zasnovanih na novi tehnologiji informacijske RNK, so se po navedbah Jerale začele že pred več leti in so pokazale, da je cepivo varno. "Glede na same principe delovanja ne vidim možnosti, da bi cepivo povzročalo neželene stranske učinke, ki bi bili slabši od ostalih cepiv," je dodal.

Ihan je opozoril, da bomo morebitne dologoročne stranske učinke poznali po letu ali dveh spremljanja, a jih je glede na sestavo cepiva po njegovi oceni težko pričakovati. "To cepivo vsebuje minimalno število komponent, le maščobne lipide in informacijo RNK," je navedel.

Najpogostejši stranski učinki so sicer lokalne reakcije po samem cepljenju, je navedel Fafangel. NIJZ je do zdaj prejel 54 prijav neželenega dogodka, ki je sovpadajo s cepljenjem, večinoma blagih, ki so bili pričakovani glede na klinične študije in so hitro izzveneli. Dobili so tudi poročilo o smrti, a je posebna preiskovalna zaključila, za časovno sosledje s cepljenjem, ne pa za vzročnost. V elektronskem registru cepljenja so doslej zabeležili več kot 20.000 cepljenih oseb.

Cepivi Pfizerja in Moderne glede na klinične študije nudita tudi zelo visoko zaščito, več kot 90-odstotno. Kot je dejal Ihan, lahko tako tisti, ki se bo cepil, precej trdno računa, da ob okužbi ne zbolel. Prav tako ne moremo zboleti zaradi cepljenja. Kot je pojasnil Fafangel, so bili stanovalci domov za starejše, ki so jim okužbo potrdili kmalu po cepljenju, v stiku z virusom že pred samim cepljenjem ali še preden se je po cepljenju razvila zaščita.

Ni pa še jasno, kako dolgo traja zaščita po cepljenju. Glede na trenutne rezultate nas po besedah Jerale cepivo zaščiti vsaj za osem mesecev. Prav tako še niso na voljo podatki, kako cepivo vpliva na prenos okužbe, zato trenutno, zlasti ko je cepljen le majhen del populacije, splošni ukrepi za preprečevanje prenosa okužbe še vedno veljajo, je opozoril Fafangel.

V kliničnih študijah, v katere je bilo vključenih več 10.000 oseb, so sodelovali tudi kronični bolniki. Cepljenje je za njih priporočljivo, je pojasnil Ihan, prav tako za onkološke bolnike, ki niso na aktivnem onkološkem zdravljenju. Bolniki na visokodoznem zdravljenju in po presaditvi krvotvornih matičnih celic pa naj sledijo priporočilom hematologov, so sporočili z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Cepivi Pfizerja in Moderna sta za zdaj edini odobreni v EU. Medtem ko so v Sloveniji že razdelili več kot 33.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva, dobave novih pošiljk pa so že dogovorjene, za zdaj ne moremo računati na večje količine Moderninega cepiva. Prva pošiljka s 1200 odmerki naj bi v Slovenijo po Fafanglovih besedah prispela predvidoma v torek.

"Če že želimo populacijo precepiti do poletja ali do jeseni, potrebujemo več cepiv," pa je bil jasen Jerala. Spomnil je, da naj bi podjetje AstraZeneca, cepivo katerega so že odobrili v Veliki Britaniji, pri Evropski agenciji za zdravila (Ema) ta teden vložila vlogo za izredno uporabo cepiva. Ema je njegovo odobritev napovedala še v januarju. S tem bi cepivo AstraZenece, za katerega imajo zaradi možnosti množične proizvodnje po Ihanovih besedah veliko upanja, postalo tretje v EU odobreno cepivo proti covidu-19.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Istriano |  11 .01. 2021 ob  19: 38
Če je po cepljenju vse v redu je ok, če pa umreš si umrl od infarkta, raka in tako naprej, ker cepivo je sicer skorajda netestirano, ampak 100% varno. Jasno? Odgovornosti za posledice ne prevzema nihče.