Praznik svetih treh kraljev, 6. januar, je povezan z zapisom v Svetem pismu. Kot je zapisano v njem, je vladar Judeje Herod takrat, ko je slišal za Jezusovo rojstvo, poslal učenjake preverit, ali se je res rodil obljubljeni odrešenik. Pri tem je učenjake vodila zvezda.

Na predvečer praznika je v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše. Na vhodna vrata tudi napišejo začetnice imen treh kraljev, ki so Gašper, Miha in Boltežar, skupaj z letnico novega leta, denimo 20 + G + M + B + 21.

V svete tri kralje so oblečeni tudi trikraljevski koledniki, ki so v ljudski dediščini značilni za današnji praznik. Obiskujejo domove, prepevajo voščilne obredne pesmi in nad hiše kličejo blagoslov. Letos bo tovrstni običaj zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo, v veliki meri odpadel. Tako tudi tradicionalnih sprejemov kolednikov pri predsedniku republike, predsedniku vlade in predsedniku DZ, ki so značilni za današnji dan, danes ne bo.

Tudi za ta praznik slovensko ljudsko izročilo pozna značilno kulinariko. Tako je moral biti denimo vse od božiča do svetih treh kraljev na mizi božični kruh ali pa so tako kot za božični večer in za silvestrovo tudi za predvečer svetih treh kraljev spekli nov hlebec in ga pokrili s prtičkom. Ponekod so ga zato poimenovali poprtnik. Na Dolenjskem otrokom ponekod še vedno spečejo podobnjake, ki jim rečejo tičke ali golobice.

Pravoslavni kristjani bodo obeležili badnji dan

Pravoslavni verniki danes obeležujejo t. i. badnji dan, ob koncu katerega bodo pričakali božič, s katerim praznujejo dan Jezusovega rojstva. Letos bo vsaj v Sloveniji praznovanje omejeno na domove vernikov, saj božičnih bogoslužij zaradi epidemije v cerkvah ne bo.

Kot je povedal paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković, ukrepi države sicer dovoljujejo, da se pri bogoslužju glede na velikost njihove cerkve v Ljubljani zbere do deset vernikov ali 10 družin, ker pa je težko določiti, kdo je tisti, ki naj se udeleži bogoslužja, so se letos odločili, da bogoslužij z navzočnostjo vernikov ne bo. Tako bodo pravoslavni verniki v Sloveniji badnji dan, ki ga obeležujejo danes, in božič, ki ga bodo pričakali ob polnoči, praznovali doma v krogu svojih družin.

Tako so pravoslavni verniki praznovali lani.

V običajnih razmerah sicer v pravoslavnih cerkvah dan pred božičem razdelijo blagoslovljene badnjake oziroma slamo in hrastove veje. Te verniki odnesejo domov ter jih zažgejo v družinskem krogu in molitvi ter tako pričakajo božič. Ob polnoči se nato verniki znova zberejo v cerkvi, ko se začne praznična maša.

Pravoslavni verniki božič praznujejo pozneje od katoliških in evangeličanskih vernikov, saj še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim koledarjem zaostaja 13 dni. Božič tako praznujejo 7. januarja. Na omenjeni praznik se pripravljajo s šesttedenskim postom, ki se končuje danes in je namenjen predvsem notranji pripravi na rojstvo odrešenika.