CIGLER KRALJ POTRDIL DVIG MINIMALNE PLAČE: Delodajalcem bo z osmim protikoronskim paketom pomagala država

Slovenija

Vlada bo v osmi protikoronski zakon vgradila dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstvu v zaostrenih razmerah epidemije covida-19. Premier Janez Janša in minister za delo Janez Cigler Kralj med njimi izpostavljata podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo ter prevzem dela bremena zaradi dviga minimalne plače.

Subvencioniranje čakanja na delo doma, ki je skupaj s subvencioniranjem skrajšanega delovnega časa trenutno nosilni ukrep za zaščito delovnih mest, v skladu z zdaj veljavnimi ukrepi velja do 31. januarja. Po predlogu naj bi ga podaljšali še za tri mesece.

"Ker so trenutne razmere primerljive zadnjemu četrtletju 2020, lahko pomembnejše okrevanje gospodarstva pričakujemo šele v drugi polovici leta, zato bomo subvencioniranje čakanja na delo podaljšali do konca aprila," je danes na novinarski konferenci na Brdu pri Kranju povedal Cigler Kralj. Ob tem bo dal osmi protikoronski zakon vladi možnost, da ukrep še dvakrat podaljša za po mesec dni.

Janez Cigler Kralj

"To je še kako pomemben ukrep," je o subvencioniranju čakanja na delo, ki ga imajo delodajalci na voljo že vse od prvega dne po prvi razglasitvi epidemije sredi marca lani, dejal minister. Samo v januarju se je denimo za ta ukrep prijavilo več kot 11.000 delodajalcev za okoli 40.000 zaposlenih.

Kot drugi nosilni ukrep osmega protikoronskega zakona je omenil prevzem dela bremena delodajalcev zaradi zvišanja minimalne plače z letošnjim januarjem. Ta se bo zvišala na 1024,24 evrov bruto, se je Cigler Kralj danes dogovoril s socialnimi partnerji.

"Ta problem bomo skušali ublažiti, da naenkrat ne izgubimo na tisoče delovnih mest, ki jih v vsakem primeru potrebujemo," pa je o pomoči delodajalcem pri zakonskem zvišanju minimalne plače dejal Janša.

Po predlogu se bo najnižja osnova za socialne prispevke znižala s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. Ukrep bo zaenkrat veljal do konca junija, z njim pa se bo po izračunih Cigler Kralja delodajalcem odvzelo 40 odstotkov bremena dviga minimalne plače.

Osmi protikoronski zakon bo uveljavil še nekaj podaljšanj veljavnih ukrepov. S tem naj bi pomagali trgu dela, gospodarstvu, zaposlenim in državljanom preživeti in se pripraviti na čas, ko bo treba hitro vnovič zagnati dejavnosti, je povzel Cigler Kralj.

Med drugim je napovedal razširitev subvencioniranja skrajšanega delovnega časa tudi na kmetije, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ter dopolnitev kroga upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka za otroke iz sedmega protikoronskega zakona s polnoletnimi dijaki. Mesečni temeljni dohodek in povračilo fiksnih stroškov bosta veljala do nadaljnjega, je še dejal.

Janša je bo tem dodal, da v tokratnem protikoronskem zakonu še ne bo nekaterih dodatnih ukrepov za ciljano blaženje posledic epidemije v posameznih delih gospodarstva. Podatki za leto 2020 namreč še niso v celoti na voljo.

Se pa predlogi že zbirajo, je povedal premier, ki ga veseli, da je glede na stopnjo brezposelnosti Slovenija v zgornji polovici dobrih držav. "Gospodarstvo je živo, zaposluje," je dejal in ugotovil, da je Slovenija zagotovila najdebelejšo in najširšo blazino za blaženje posledic epidemije v Evropi.

Janez Janša

Dvig minimalne plače na 1024,24 evrov bruto

Minister za delo Janez Cigler Kralj namerava novo višino minimalne plače določiti pri 1024,24 evra bruto, kar v neto znesku predstavlja 120 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, je napovedal na današnji novinarski konferenci. Država namerava delodajalcem dvig sicer subvencionirati.

Z januarjem se mora skladno z zakonom o minimalni plači iz leta 2018 za izračun minimalne plače uporabljati nova formula, na podlagi katere mora neto minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške.

Ti od leta 2017, ko je bil pripravljen zadnji izračun košarice minimalnih življenjskih stroškov, za samsko osebo znašajo 613 evrov. Zakon o socialno varstvenih prejemkih posodobitev zneska predvideva leta 2023.

Zakon o minimalni plači določa, da konkretno višino minimalne plače v bruto znesku za posamezno leto po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji določi minister, pristojen za delo. Cigler Kralj je posvetovanje opravil danes, znesek pa mora biti objavljen v uradnem listu najpozneje do 31. januarja.

Delodajalcem, od katerih je že nekaj časa slišati opozorila, da mnoga podjetja zvišanja minimalne plače ne bodo prenesla, namerava država dvig minimalne plače sicer subvencionirati. Kot je pojasnil minister, bodo v predlog osmega protikoronskega zakona vključili ukrep, s katerim bi najnižjo osnovo za socialne prispevke znižali s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače.

S tem naj bi država delodajalcem prevzela okoli 40 odstotkov bremena dviga minimalne plače. Ukrep bi veljal do konca junija z možnostjo podaljšanja za dodatnih šest mesecev.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Istriano |  19 .01. 2021 ob  20: 47
Ma kaj njih briga, vsem dajo pomoč, vse zvišajo, bomo že davkoplačevalci plačali vse te milijarde kreditov oziroma bodo plačevali še naši vnuki.