Ta teden smo dobili uradne datume. Po dolgih desetletjih (!) planiranja, (ne)uspešnih začetkov, revizij, zaustavitev, stečajev in ponovljenih razpisov, se ena od najbolj mukotrpnih infrastrukturnih zgodb samostojne Slovenije zaključuje. Vse lepo in prav, sredi tega meseca bo trasa hitre ceste nared, peti dan v juniju sledi veličastno odprtje. No, morda vseeno tako veličastno vendarle ne bo. 

Bolj kot to, da se bodo sedaj sobotne kolone sredi poletja pomaknile iz Žusterne na izolsko obvoznico in bo razdalja med mestoma za kako minuto krajša, so se domačinom oči zasvetile zaradi posledic, ki jih prinaša odprtje predora. Jasno, zgradili smo ga zato, da lahko zapremo obstoječo obalno cesto in tako pridobimo desetino morske obale. 

Računi braz krčmarja, krčmar je v Ljubljani

A se bomo morali vsaj za nekaj časa obrisati pod nos. Izolski župan s pomočjo sosednjih kolegov lobira, pritiska, a je vse skupaj bolj jalovo. Na ministrstvu za infrastrukturo so neomajni in se držijo črke zakona kot pijanec plota, pri tem pa pozabljajo, da so sami vlada in sami lahko zakon … no, ne bom rekel kršijo, zagotovo pa spreminjajo in prilagajajo, kar ne bi bil nikakršen unikum.

A vendar, diplomacijo imajo v majhnem prstu. Sicer ne nasprotujejo prekategorizaciji obalne ceste, a le, ko bo vzpostavljena primerna alternativa. Turističnega potenciala (žal) ne prepoznavajo, a po drugi strani, kdo bi jim zameril. Saj ga tudi tudi sami ne. V Piranu, naši najbolj turistični občini, tik pred sezono padajo glave s stebrov turizma in organizacije dogodkov.

Cunamija ni, kljub lepemu vremenu imamo tramontano

Občina je zahtevala in izsilila zamenjavo direktorja TZ-ja, ki se ni še niti udobno namestil v nov stolček, pa je že pakiral. Odločitev je legitimna, občina vendarle prispeva večji delež v blagajno združenja. Kako učinkovita je takšna odločitev, bo pokazal čas. Vmes je belo zastavico sam dvignil tudi prvi mož Avditorija, čudežni deček aktualne oblasti, ki je saniral bilančne luknje javnega zavoda. To so mu brezpogojno priznavali tudi občinarji in tako brisali sledove sumov političnega kadrovanja. No sedaj, ko se je poslovil, se je plošča obrnila, levji delež zaslug za sanacijo si je pripisala kar občina sama, češ, saj smo luknjo pokrili s proračunskimi sredstvi. Resnica je najbrž nekje vmes … 

A medtem, ko se odvija kadrovski ne ravno cunami, tramontanica pa zagotovo, sredi naše najbolj turistične občine Hrvati lomastijo po najnovejši konkvistadorski osvojitvi (Hoteli Metropol) in spravljajo zaposlene v obup. Sredi javnih sanitarij ležijo igle narkomanov, ki jih očitno nihče razen naših pozornih bralcev (še enkrat hvala) ne vidi, prehospitalna enota pa se na bolj obremenjujoče poletne mesece pripravlja tako, da pobira štoparje … Na zahodu nič novega. Je pa lepo vreme, prekleto lepo. Morda bomo lahko v kratkem poročali vsaj o prvih pogumnežih, ki bodo odprli kopalno sezono. Vendar ne moremo mimo še enega nikdar razvozlanega klobčiča ... bodo plaže letos končno brezplačne? *Chi vivra, vedra … 

*Kdor bo živel, bo vedel ...