"ČE SI PROTI PESMI BELLA CIAO, SI FAŠIST": Zadonela je iz več deset mošej v turškem Izmirju v času poziva k molitvi

Slovenija

Letošnji 25. Festival dokumentarnega filma (FDF) se je začel udarno. Po tem, ko je zbor Kombinat na petkovem odprtju zapel Bella ciao, je sledil film, posvečen fenomenu pesmi. Čeprav režiserka Giulia Giapponesi vztrajno zasleduje njeno genezo, se pred občinstvom izrisuje dejstvo, da je Bella ciao v prvi vrsti pesem vseh, ki si želijo svobodo.

Kot je povedala Giapponesi, ki se je udeležila projekcije, je bilo sprožilno leto, ko se je odločila za snemanje dokumentarca, 2018. Takrat so na Netflixu vrteli serijo La Casa de Papel (Money Heist) z nosilno pesmijo Bella ciao. Vsi so jo poznali in prepevali, nihče pa ni bil seznanjen z njeno zgodovino. Sama je bila prepričana, glede na to, da je pesem označila za družinsko, da ve o njej vse - da je to bila pesem italijanskih partizanov, ki je prebujala upornega duha. A se je obrnilo drugače.

Film s polnim naslovom Bella ciao - Za svobodo odpre prizor, posnet s telefonom, ko je maja leta 2020 iz več desetih mošej v turškem Izmirju v času poziva k molitvi zadonela Bella ciao. Oblast je nemudoma sprožila preiskavo, kdo je vdrl v zvočni sistem, preganjali so ljudi, ki so posnetke objavljali na družabnih omrežjih. Vsa pozornost je bila usmerjena k opoziciji vladavine Recepa Tayyipa Erdogana.

Giulia Giapponesi

Film nato spremlja številne sogovornice in sogovornike z vsega sveta, od Kurdov, Kitajcev, Iračanov, Američanov, Poljakov ali Belorusov, ki vsi prepevajo pesem v času ogroženosti, kot klic k svobodi. Besedilo so pogosto spremenili, prilagodili svojim okoliščinam in kulturi, a melodija je ostala nespremenjena. Predstavnica Kurdov v Italiji pravi, da je tudi zanjo to družinska pesem, ki jo je lahko prepevala na protestih v sicer prepovedanem kurdskem jeziku.

Do ključnega preobrata v filmu pride, ko dva italijanska partizana povesta, da pesmi v vojnem času nista poznala. Sledi vrsta tez, polemik, škandalov z osnovnim izhodiščem, kdo je pel pesem, kdaj, kje je prvič zapisana in kje prvič slišana. Režiserka gledalstvo namerno zasuje z informacijami in modrovanji o izvoru pesmi do te mere, da je naravnost katarzičen trenutek, ko njena sogovornica, gospa v 80. letih pove, da je užaljena, ko posluša teze, kako to ni bila pesem partizanskega časa. Sama jo je kot deklica pela ob prihodu partizanov v Albo, le da jo pozna v ženski različici - ona gre v hribe maščevat smrt dragega.

Ob koncu filma ni jasno, kdo je prvi pel pesem, ne od kod glasba zanjo - slišati jo je bilo že v klezmerju v začetku minulega stoletja. Namen Giapponesi ni bil, da v filmu poda končne odgovore, temveč da pokaže, kako je to himna vseh, ki se borijo za svobodo, ne le privržencev komunistične misli. A eno, da je jasno: "Če si proti pesmi Bella ciao, si fašist."

Ob tem je podala še nedaven ilustrativen primer. V času pandemije so v Italiji pesem peli z balkonov in se tako borili proti covidu-19. Ko je svet dobil cepivo, so nekateri Bello ciao peli proti cepljenju. Pesem nagovori vsakogar, ki ima občutek, da mu je kratena svoboda, je sklenila režiserka.

Film bo na FDF na sporedu še v torek ob 16.30 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija