Če Bratuškova ne odstopi do ponedeljka, sledi ustavna tožba!

V SDS so napovedali ustavno obtožbo zoper predsednico vlade Alenko Bratušek, če ne bo odstopila do ponedeljka. Očitajo ji predvsem, da vlada zamuja z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu ter s tem krši ustavno ureditev.

"Cincanje, ki si ga privošči Alenka Bratušek, ne vodi nikamor, ampak samo poglablja težave in negotovost," je na današnji novinarski konferenci dejal vodja poslanske skupine SDS Tanko. V SDS tako predlagajo, da se njena vlada resno ali loti dela in začne pripravljati ukrepe ali pa naj Bratuškova odstopi. "Vlado imamo za to, da dela, da predlaga potrebne ukrepe, ne pa da se s tem tavanjem, ki si ga sedaj privošči predsednica vlade in tudi politična večina v državi, na nek rešuje politično usodo užaloščene predsednice vlade," pravi Tanko.

Ustavna obtožba zaradi "cincanja"

Če Bratuškova do ponedeljka ne bo odstopila, bodo v SDS vložili ustavno obtožbo, saj vlada že pol leta zamuja z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu ter s tem krši ustavno ureditev, je napovedal vodja poslanske skupine. Obetov, da bo vlada ta zakon, ki je nujno potreben, sprejela, namreč ni, še ugotavlja Tanko. V SDS sicer že februarja napovedali vložitev predloga ustavne obtožbe vlade, če ta izvedbenega zakona v DZ ne bo poslala v roku enega tedna. A so se s predlogom ustavne obtožbe takrat odločili počakati, strokovna skupina, ki so jo ustanovili predsedniki parlamentarnih strank, pa je nato pripravila predlog zakona o izvedbi fiskalnega pravila. Izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki ga mora DZ sprejeti z dvotretjinsko večino, naj bi sicer opredelil podrobnosti glede izvajanja fiskalnega pravila in načina uravnoteženja javnih financ.

Do sedaj dva predloga ustavne obtožbe

V samostojni Sloveniji sta bila doslej v DZ vložena dva predloga ustavne obtožbe, a ker nista dobila zadostne podpore poslancev, tudi nikoli nista prišla do presoje ustavnih sodnikov.

Predsednika vlade in ministre lahko državni zbor pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij, DZ pa o obtožbi odloča z večino glasov vseh poslancev. Ustavno sodišče nato lahko ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino pa lahko odloči o odvzemu funkcije.

Leta 1998 je SDS, sicer neuspešno, v parlamentarno proceduro vložila predlog za ustavno obtožbo zoper tedanjega premiera Janeza Drnovška. Očitali so mu sklenitev tajnega varnostnega sporazuma z Izraelom v letu 1995. V začetku leta 2010 pa so poslanci SDS in SLS vložili predlog ustavne obtožbe zoper tedanjega predsednika republike Danila Türka, ker da je kršil ustavo s podelitvijo državnega odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu.

Deli novico: