Branje, ki ga ne gre spregledati: Istrske štorije

Piran

Alberto Pucer in Robert Titan bosta prihodnji petek, 6. septembra 2013, ob 18. uri v restavraciji Idila v Podpadni s pomočjo Tanje Jakomin Kocjančič predstavila najnovejšo knjigo, ki predstavlja nov samosvoj poklon tukajšnjemu prostoru, Istrske štorije. V njej sta avtorja zbrala številne legende, mite, pripovedi in druge zanimive zapise o Istri. Pogled v knjigo ponujamo v spodnjem odlomku o oljki.

Alberta Pucerja so lani nagradili z zlatim grbom Občine Piran.

OLJKA, VEČNO DREVO

Oljka je prastaro drevo, doma iz Sredozemlja in doseže častitljivo starost. Legenda pripoveduje, da so se nekega dne zbrala vsa drevesa sveta, da bi izbrala svojo kraljico. Izbor ni trajal dolgo, saj so se kmalu enoglasno strinjala, da za svojo kraljico izberejo oljko. Ko so ji to povedale, se je oljka zamislila. Ni se namreč strinjala, da bi postala njihova kraljica.

"Hvala za zaupanje, drage kolegice, vendar tega poslanstva žal ne morem sprejeti," jim je dejala.

Drevesa so se začudeno spraševala, zakaj taka odločitev. Oljka pa jim je odgovorila, da je njeno poslanstvo za človeštvo preveč pomembno, da bi izgubljala čas s kraljevanjem. In res, namesto da bi izgubljala čas s kraljevanjem, je raje rasla, se razmnoževala in rojevala obilo plodov. Ljudje so jih obirali že v pradavnini, takrat še divjih oljk. Potem so začeli gojiti žlahtnjene sorte. Iz plodov so pridelovali olje. Služilo jim je za prehrano, razsvetljavo ter v bogoslužne in zdravstvene namene.

(Odlomek iz knjige Istrske štorije)

----------------------------------------------------------------------------------------------

Alberto Pucer
 je zgodovinar in poznavalec istrske dediščine in gastronomije.

Odslej boste lahko na našem portalu enkrat tedensko prebirali njegove recepte za pripravo istrskih jedi. S prvim receptom vam na portalu www.regionalobala.si postreže prav na dan predstavitve svoje nove knjige, 6. septembra!

Deli novico:

Danes iz naše kuhinje diši |  31 .08. 2013 ob  10: 23
Ko smo včraj pogledali po vrtu, smo se odločili in spravili na kup kar se da še nekaj za zimo. Kot mladi nismo imeli časa in smo delali vrt samo toliko da ga ne zaraste.
Danes pa je drugače.
Vlagamo "malancane, paprike, paradajz (pravzaprav šalša" ,
Višek smo kot vsako leto zmetali za kompost.
Boste rekli škoda?
Ne,....... drugo leto bomo dobili to od zemlje nazaj.
Toliko dobrot kot ti vrne vrt preko pridelka ti da le redko kdo.
bravo! |  30 .08. 2013 ob  09: 35
komaj čakam recepte:)