Dejan Mandić

V sredo, na predvečer božiča, so imeli v pravoslavni cerkvi badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje. V običajnih razmerah v cerkvah vernikom na ta dan razdelijo blagoslovljene badnjake oziroma slamo in hrastove veje. Te verniki odnesejo domov, jih zažgejo v družinskem krogu in molitvi ter tako pričakajo božič. Opolnoči se nato znova zberejo v cerkvi, ko se začne praznična maša.

Pravoslavni verniki božič praznujejo pozneje od katoliških in evangeličanskih vernikov, ker uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja 13 dni. Božič tako praznujejo 7. januarja.

Istočasno z verniki Srbske pravoslavne cerkve božič 7. januarja praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.

"Zgodovina pravi, da kristjani božič, kot praznik Kristusovega rojstva, že od 4. stoletja naprej praznujejo 25. decembra. Tako je bilo določeno tudi v julijanskem koledarju, ki ga je leta 46 pred našim štetjem uzakonil rimski cesar Gaj Julij Cezar. Leta 1582 je papež Gregor XIII., ki je vladal v letih 1572–1588, uzakonil gregorijanski koledar. Ta je določal drugačno štetje dni. Sprejeli so ga v deželah pod neposredno papeževo oblastjo oziroma s prevladujočo rimskokatoliško vero," razlaga koprski paroh Dejan Mandić.

Gregorijanski koledar so leta 1584 sprejeli v avstrijskem cesarstvu, nekoliko kasneje pa še protestanti. Večina pravoslavnega sveta je obdržala julijanski koledar, po katerem je praznovanje božiča določeno 13 dni kasneje, 7. januarja.

"Danes praznuje božič več kot 200 milijonov vernikov, božični dan pa je tudi za 1500 pravoslavnih družin v obalno-kraški regiji. V Sloveniji je nekaj manj kot 50.000 pravoslavnih vernikov," pojasnjuje Mandić.

Zaradi strogih epidemioloških ukrepov so bogoslužja sinoči potekala brez navzočnosti vernikov, v Kopru v cerkvi Sv. Marte. Danes vernike čaka praznovanje v krogu najdražjih, za bogato obloženo mizo, na kateri ne sme manjkati pogača 'česnica' z novčičem. Kdor ga dobi, ga v tem prihajajočem letu čaka posebna sreča.

"Zaradi pandemije letos ne bomo slavili radosti božiča kot običajno. Veliko vernikov me sprašuje, kako proslaviti praznik Jezusovega rojstva. Odgovarjam jim, da kot lahko, kot pogoji in čas dopuščajo. Ni prvič, da se je Cerkev znašla v težavah. Kdo ve, kolikokrat so morali kristjani v prvih stoletjih skrivoma praznovati v katakombah in se skrivati pred boleznimi, preganjalci ter drugimi neugodnimi pogoji," je prepričan Mandić in še dodaja:

"Na božič je prišel bog, preselil se je k nam, da bi nas učil, kako objeti svojega bližnjega, kako mu odpustiti in živeti za vsakega posameznika, ne glede na njegovo fizično ali duhovno opredelitev. To je naše veselje in tolažba, ki nam jo daje božič.

Zato poskrbimo zase in za svoje bližnje in jih ne izpostavljajmo nevarnosti. Tisti, ki se pazijo, bodo očuvali nas. Če se ne moremo objeti, ogrejmo svoja srca z ljubeznijo in molitvijo k našemu Gospodu Jezusu Kristusu za vse, ki se borijo in trpijo.

S prihodom Kristusa se ne rešijo samo ljudje, ampak celoten kozmos. Zato molimo in prosimo presveto Mater božjo Marijo, da nam pošlje blagoslov iz višine in prosi svojega sina, da pošlje blagoslov za izgradnjo težko pričakovanega doma pravoslavne cerkve v Kopru.

Želimo vam veliko telesnega in duhovnega zdravja, da bi premagali vse težave. Pred svetlimi božično-novoletnimi prazniki vas od srca pozdravljamo z besedami radosti: Mir božji, Hristos se rodi! Srečno in blagoslovljeno 2021!" zaključuje svojo poslanico pravoslavnim vernikom koprski paroh Mandić.