Predlog zakona bi delavkam, ki trpijo zaradi menstrualnih bolečin, omogočil toliko dni bolniške odsotnosti, kolikor bi jih potrebovale, pri čemer stroške krije državni sistem socialne varnosti, ne pa delodajalci. Tako kot pri plačani odsotnosti iz drugih zdravstvenih razlogov mora začasno nezmožnost dela odobriti zdravnik.

Če bi bil zakon sprejet, bi šlo za prvo tovrstno pravno podlago v Evropi. Do sedaj bolniško odsotnost zaradi bolečih menstruacij omogoča le peščica držav, med drugim Indonezija, Južna Koreja in Zambija.

Sprva sicer ni bilo povsem jasno, ali ima manjšinska vlada premierja Pedra Sancheza, ki je pravice žensk postavila za svojo prednostno nalogo, dovolj podpore za potrditev zakona na ravni vlade.

Predlog je razdelil vladno koalicijo in celo sindikate, saj nekateri trdijo, da bi lahko stigmatiziral ženske na delovnem mestu in povzročil dajanje prednosti zaposlovanju moških.

Španska ministrica za enakost Irene Montero pa je dejala, da bo zakon prepoznal zdravstveno težavo, ki je bila doslej v veliki meri pometena pod preprogo. "Menstruacija ne bo več tabu," je dejala na novinarski konferenci po seji vlade.

Zakonodajni predlog je del širše zdravstvene reforme v Španiji, ki bo spremenil tudi zakonsko podlago za umetno prekinitev nosečnosti. Tako 16-letnice in 17-letnice ne bi več potrebovale dovoljenja staršev oz. skrbnikov, da opravijo splav.

BONUS VIDEO: Kakšni so načrti ZRS-ja s palačo De Belli?