Hrvaška je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat na prvem mestu med državami članicami EU po deležu debelih odraslih, po deležu debelih otrok pa na petem. Hrvaška raziskava iz leta 2021 je pokazala, da ima težave s čezmerno telesno težo ali debelostjo vsak tretji otrok, star med osem in devet let.

Za zdravljenje bolezni, povezanih z debelostjo, je leta 2019 namenila 2,7 odstotka bruto družbenega proizvoda. Če se bo trend nadaljeval, bo za zdravljenje bolezni, povezanih z debelostjo, leta 2060 porabila potrebovala okoli 5,8 milijarde evrov, kar je 3,5 odstotka BDP, je na konferenci ocenila vodja službe za promocijo zdravja pri hrvaškem zavodu za javno zdravstvo (HZJZ) Sanja Musić Milanović.

Konferenca o debelosti je potekala v luči dneva ozaveščanja o debelosti, ki ga na Hrvaškem obeležujejo 16. marca. Tema letošnje konference so bili mladi oziroma izziv, kako spremeniti njihove prehranjevalne navade.

Zdravstveni strokovnjaki sicer opozarjajo, da je debelost kronična bolezen in je tesno povezana z nevarnostjo srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni in povišanega krvnega tlaka.

Svetovna zveza proti debelosti (World Obesity Federation) je pred nedavnim objavila poročilo, v katerem navajajo, da bo do leta 2035 več kot polovica svetovnega prebivalstva opredeljena kot predebela ali s prekomerno telesno težo, če se preventiva, zdravljenje in podpora ne izboljšajo. Stroški debelosti bodo leta 2035 znašali več kot štiri bilijone dolarjev.