BO KLASIČNI KRAS LE NA UNESCOVEM SEZNAMU? Težava je Poček, z vojaškim vadbiščem

Slovenija

Januarja prihodnje leto bo Slovenija oddala nominacijo za vpis klasičnega krasa na seznam Unescove naravne dediščine. Evalvacija naj bi nato trajala do maja 2020, junija pa bo znano, ali bo klasični kras vpisan na Unescov seznam. V okviru priprave kandidature za vpis so včeraj podpisali sporazum o upravljanju klasičnega krasa.

Koordinator projekta je Park Škocjanske jame, poteka od leta 2010, nastal pa je na pobudo Slovenije po večkratnih pozivih Mednarodne zveze za ohranitev narave (IUCN), naj države z Dinarskim krasom pripravijo skupni predlog za Unesco. Od začetnega navdušenja zaradi nesodelovanja Hrvaške ter Bosne in Hercegovine ni bilo nič, zato se je leta 2015 Slovenija odločila za samostojno kandidaturo.

Kandidatura zajema 25.000 hektarov veliko območje, ki zajema šest občin: Bloke, Cerknica, Postojna, Pivka, Loška dolina in Logatec. Glavna značilnost tega območja so kraška polja ter nanje navezujoča se speleološka in hidrološka mreža, pomembne pa so tudi speleobiologija in zgodovina krasoslovja. Sporazum pa je podpisalo tudi deset organizacij, ki so tako ali drugače povezane z upravljanjem klasičnega krasa v Sloveniji.

"Za Slovenijo bi to pomenilo peti vpis in tretji vpis s področja narave. Ta vpis na Unescov seznam bi pomenil veliko priznanje Sloveniji kot državi, se pravi priznanje krasoslovnim strokovnjakom na eni strani, da so skozi stoletja uspeli dokazati, da ima tukaj krasoslovje svojo zibelko. Po drugi strani pa je to priznanje domačinom, ki so s tem območjem živeli in ga trajnostno upravljali že takrat, ko o trajnostnem razvoju nismo niti govorili," je po podpisu sporazuma povedala koordinatorka priprave nominacije klasični kras Rosana Cerkvenik.

Taki dogodki, kot je današnji, kažejo na neko skupno sodelovanje v Sloveniji, ki ga do neke mere pogrešam, je ob robu včerajšnjega dogodka povedal minister za okolje in prostor Jure Leben, ki je prav tako podpisal sporazum.

"Zelo vesel sem, da Slovenija s tem pokaže še dodatno vsebino, da smo zelena država, da znamo varovati državo in s tem oblikujemo neko dodano vrednost, ki jo lahko v prihodnjih letih - prepričan sem, da ob pozitivni potrditvi s strani Unesca - tudi nudimo turistom in ostalim gostom Slovenije ter jim pokažemo, kakšno naravno dediščino imamo v Sloveniji," je povedal minister.

Edino težavo pri slovenski kandidaturi bi lahko pomenil Poček z vojaškim vadiščem, zato je okoljski minister obljubil, da bo do konca leta pripravljena vodovarstvena uredba: "Dokler ne bo narejena ocena tveganja primera Poček, zadeve ne moremo obravnavati naprej. Mi se moramo obnašati odgovorno, tam je veliko zajetje pitne vode, zato moramo dejansko vedeti, kakšna tveganja lahko pričakujemo, da bomo pravilno ukrepali naprej."

Deli novico:

Karlo |  14 .11. 2018 ob  04: 45
Težava ni Poček (čudovit del narave), težava je Slovenska vojska (in politika), ki nadaljuje "svetle zglede" JLA