Italijani, ki se prav tako kot Slovenci borijo s krizo, so že v času uvedbe vinjet dejali, da je sistem krivičen. Za nekaj kilometrov avtoceste morajo kupiti vinjeto. Slišati je bilo argumente, da je to v neskladju z Osimskim sporazumom in da sami cestnine ne pobirajo vse do Tržiča. 

Osimski sporazumi ne preprečujejo vinjet

Osimski sporazum sta leta 1975 podpisali Italija in tedanja Jugoslavija. Dokument je stopil v veljavo leta 1977, ko sta ga obe državi ratificirali. Imel je tri glavne točke, ena od teh se je nanašala na protokol o prosti coni. Vse je temeljilo na STO-ju (Svobodnem tržaškem ozemlju), ki je bilo vzpostavljeno po drugi svetovni vojni. Tako zakoni STO kot tudi Osimski sporazumi pravno-formalno nikdar niso nehali veljati. Res je, da je vmes prišlo do razpada Jugoslavije. A Slovenija je ena od pravnih naslednic, ki se je omenjeni sporazumi dotikajo, nikdar ni prišlo do njihove prekinitve.

Zato nekateri Italijani, ki pogosto prihajajo v Slovenijo trdijo, da je vinjetni sistem diskriminatoren in neskladen z omenjenim sporazumom, ki naj bi se ga Italija še vedno držala. 

Gibanje Svobodni Trst, ki si prizadeva, da bi nekdanje območje STO postalo neke vrste davčna oaza s svojimi zakoni in predpisi, pa pravi, da je takšno stališče napačno. "Osimski sporazum je imel veljavnost med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo. Trenutno Slovenija, Italija in Hrvaška o tem ponovno razpravljajo. V vsakem primeru pa ti pogovori ne morejo prekositi prejšnjih mednarodnih določb mirovne pogodbe. Slovenija in Hrvaška sta vsekakor od leta 1992 mednarodno priznani drzavi. Cestnine so potemtakem pravnomočne, če jih Slovenija terja tudi od svojih državljanov."

Glede nekaterih pozivov naj sprožijo zahtevo, da Slovenija na omenjenem območju ne bi več pobirala cestnine, pa so zapisali: "Nismo posredovali nobene zahteve Sloveniji, saj bi za to morali kvečjemu poskrbeti državljani in prebivalci cone B, ki morajo izvajati svojo pravico do samoodločbe."