Posamezniki proti častnemu doktoratu Zupančiča

Koper

Devet članov Komisije za ženske v znanosti pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport nasprotuje odločitvi senata Univerze na Primorskem, ki je marca podelil častni doktorat sodniku Boštjanu M. Zupančiču. Menijo, da je podelitev "zmotna in škodljiva tako javnomnenjsko kot v okvirih univerzitetnega delovanja".

Univerza na Primorskem je častni doktorat sodniku Evropskega sodišča za človekove pravice Boštjanu M. Zupančiču podelila 22. marca letos v okviru tedna Univerze na Primorskem, na podelitev pa so se z današnjim skupnim sporočilom za javnost odzvali članice in člani komisije za ženske v znanosti pri šolskem ministrstvu s prvopodpisano Nadjo Furlan Štante.

Izjavo so podpisali še Friderik Klampfer, Lev Kreft, Tamara Lah Turnšek, Oto Luthar, Renata Šribar, Mojca Urek, Mirjana Ule in Valerija Vendramin.

Kot so zapisali, "se z nejevero in ogorčenjem" odzivajo na novico, da je na predlog rektorja Univerze na Primorskem Dragana Marušiča senat univerze Zupančiču podelil častni doktorat za izjemne dosežke v znanosti in za krepitev medčloveških odnosov.

Kot navajajo člani komisije, naj bi se v okviru univerze, ki je ustanova, ki je že vseskozi načeloma namenjena tako napredku znanosti kot občemu človeškemu in civilizacijskemu razvoju, negovale vrednote, kot so spoštovanje osebnega dostojanstva sleherne posameznice in posameznika, razumevanje drugače mislečih in zavest o temeljih mirnega in ustvarjalnega sobivanja.

"Ravno častni doktorati, eno najvišjih priznanj, ki jih univerza lahko podeli zaslužnim posameznicam in posameznikom, so namenjeni udejanjanju teh vrednot na individualni ravni. Tega pa v primeru prof. dr. Boštjana M. Zupančiča ne prepoznamo," navajajo v sporočilu za javnost.

Zupančič se, kot so zapisali, v svojih javno objavljenih delih "na neznanstven način" vključuje v pomembno družbeno razpravo o družbeni delitvi spolov. Prizadevanja za emancipacijo in družbeno enakost žensk po navedbah članov komisije "omalovažuje s preživetimi in populističnimi koncepti", pa tudi z avtorskim odnosom, "ki izraža nerazumevanje mnogoterih in prepletenih družbenih virov in zgodovinskih vzrokov zatiranja, izkoriščanja, onemogočanja in poniževanja žensk".

Očitajo mu zanemarjanje osnovnih izhodišč sodobnih znanosti o človeku in ob tem subjektiven odnos do žensk, pri čemer, kot so zapisali, "ne ponižuje in omalovažuje le njih, temveč tudi pripoznane norme znanstvenega dela in pisanja".

Več iz rubrike Družba:

Koncert za gasilsko opremo

V Piran prihaja Solinarski praznik

Domačija Butul na stežaj odpira svoja vrata

Deli novico:

Naši polpismeni doktorji |  15 .04. 2013 ob  21: 21
so specialisti za izključevanje, prodajanje megle in nestrpnost.
dvospolnik |  15 .04. 2013 ob  01: 01
M. Zupančičevi pogledi na svet so res svojstveni, saj ga razume kot uravnoteženost moškega in ženskega principa, ki naj bi imela - da bi ohranila harmonijo - vsak svoje lastnosti in s tem povezano vlogo. V svojem delu Sedem suhih krav, v katerem ugotavlja, da je moški princip okrnjen predvsem zaradi škodljivih kemikalij, ki naj bi poškodovale moške osebke. Ti zaradi pomanjkanja testosterona naj ne bi bili več pravi moški, takšni ki naj bi jim pripisovali akcijo, inovativnost, spremembe ipd. Zato naj bi zdaj prevladal ženski princip, ki pa naj ne bi bil slabši od moškega, samo drugačen da je. Za svoje teorije črpa iz vzhodnjaških spoznanj. Vsekakor se mi ne zdi vredno, da zgoraj omenjena skupina ob podelitvi častnega doktorata Zupančiču zganja tak halo.Zdi se mi prenapeto.