14 LET PRAVDE ZA OBALNA ZEMLJIŠČA: Piran in Izola v sporu s Skladom kmetijskih zemljišč

Istra

Sporu med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter občinama Piran in Izola glede kmetijskih zemljišč še ni videti konca. V skladu po zadnjih odškodninskih tožbah pozivajo občini, naj omogočita vpis lastninske pravice države. Na obeh občinah pa opozarjajo na druga odprta vprašanja in na sam odnos sklada do kmetijskih zemljišč.

Sklad in državno pravobranilstvo se z Občino Piran od leta 2002, z Občino Izola pa od leta 2014 pravdata za kmetijska zemljišča in gozdove, ki bi po zakonu morali biti v lasti države, v obeh primerih pa je slednja na prvi stopnji uspela z lastninskima tožbama, so pred dnevi sporočili iz sklada.

V tožbi proti Občini Izola je sodišče ugotovilo lastninsko pravico države na 34 parcelah v skupnem obsegu 8,35 hektarja, v tožbi proti Občini Piran pa je sodišče ugotovilo lastninsko pravico države na kar 1053 parcelah na območju Sečovelj v skupnem obsegu 227 hektarjev.

Kot so dodali, imajo največ težav z občani, saj pri urejanju ustanovitev služnosti, podelitev stavbnih pravic, izdaje soglasij itd. naletijo na spor med državo in lokalno skupnostjo ter svojih zadev zato ne morejo učinkovito urejati. Sklad zato poziva predvsem občini Izola in Piran, pa tudi ostale občine, da spoštujejo sprejeto zakonodajo in ne obremenjujejo sodišč ter tako omogočijo vpis lastninske pravice države v zemljiško knjigo na podlagi sklenjenih pogodb.

Na skladu so ob tem glede skupno nekaj več kot 63 hektarjev kmetijskih zemljišč v Sečovljah, ki so predmet sodbe z občino Piran in za katere je sklad leta 2013 objavil nezavezujočo ponudbo za zakup, napovedali, da bodo za zemljišča, za katera je sodišče ugotovilo lastninsko pravico države, objavili ponudbe za zakup in z izbranimi zakupniki sklenili zakupne pogodbe.

Na piranski občini so pojasnili, da sodba koprskega okrožnega sodišča, s katero je to v pretežnem delu ugodilo zahtevku države za ugotovitev lastninske pravice na zemljiščih, ki se pretežno nahajajo na območju Sečovelj, še ni pravnomočna, saj se je občina zoper njo pritožila.

Prodano po Jazbinškovem stanovanjskem zakonu

Sicer pa menijo, da za prenos zemljišč na sklad ni pravno podlage, saj zemljišča ob uveljavitvi zakona niso bila v uporabi piranske občine, temveč tamkajšnjega sklada stavbnih zemljišč. Poleg tega pa gre pri omenjenih zemljiščih delno za nezazidana stavbna zemljišča, javne kategorizirane ceste in zemljišča s stavbami, ki so bila prodana tretjim osebam na podlagi t.i. Jazbinškovega stanovanjskega zakona.

Kot spominjajo, je Občina Piran od leta 2001 podpisala 32 pogodb o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov. Pri tem je šlo tako za zemljišča, ki so bila predmet prenosa na državo, kot tudi za zemljišča, ki so ostala last občine.

Številna zemljišča, katerih lastništvo je potrebno razmejiti med skladom in občino, pa še niso prenesena, saj je potrebno pred prenosom naročiti parcelacije. To pa je povezano s stroški, ki jih mora v celoti kriti občina sama, so še opozorili v Piranu.

Občina Piran je vedno pripravljena skleniti tripartitno pogodbo, oz. sopodpisati pogodbo z zainteresiranimi strankami za rabo teh zemljišč, v kateri bi kot lastnik nastopala tako Občina Piran kot sklad. "Na ta način smo strankam v preteklosti že omogočil pridobitev služnostne pogodbe, zakup zemljišč, osnovanje trajnih nasadov in drugo," so spomnili.

Ta praksa je kljub pozivom občine, da bi nadaljevali z oddajo zemljišč, s strani sklada zamrla. Kot so dodali, pa sklad še vedno gospodari s stavbnimi zemljišči, ki so last občine, in jih oddaja v zakup. Na sklad so zato že posredovali dopis, s katerim izražajo nestrinjanje z njihovimi potezami.

Občina Izola: Soočamo se s špekualcijami

Tudi na izolski občini imajo še več nerešenih zadev v odnosu do sklada. Sklad tako trenutno zadržuje nekatera stavbna zemljišča, s katerimi bi morala upravljati občina. V Izoli si sicer želijo sklenitve celostnega sporazuma, ki bo obravnaval vse pereče zadeve in lokacije.

Na občini menijo, da sklad ne opravlja svojega osnovnega poslanstva. Kmetijska zemljišča so v občini v več kot 50-odstotni v lasti sklada, "tu pa se prepogosto soočamo s špekulacijami". Tako se zemljišča prodaja po nerealnih cenah, kar onemogoča razvoj kmetijskih dejavnosti.

Sklad in posredno država kot njegova lastnica pa na ta način posredno spodbujata nedovoljene, t.i. črne gradnje. Pogoste so tudi špekulacije za zemljišča, ki stojijo tik ob stavbnih zemljiščih, so kritični v Izoli.

Sklad po njihovem prav tako ni najboljši gospodar, saj se na kmetijskih zemljiščih tolerirajo špekulacije, zelo pogosto se zemljišča tudi prodajajo. Tudi zato so, kot spominjajo, skupaj s koprsko občino vložili zahtevo za oceno ustavnosti 22. člena zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.

Na občini namreč menijo, da je treba odpraviti pravno praznino, nastalo zaradi pomanjkanja predpisa, ki bi določil, katera so tista zemljišča, ki po izvedbi vseh denacionalizacijskih postopkov pripadajo občini. Ta bi morala razpolagati z navedenimi zemljišči, ne pa da jih sklad prodaja za visoke cene, poudarjajo.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
BOGI MI |  03 .08. 2016 ob  23: 33
Evo, Kolenc bo spet sponzoriral Mavsarjevo.. da se bo tožila za v naprej zgubljene nesmisle! Peče ker ne morejo oni špekulirat in prodat prijatlom, pozidat ko majmuni in trpat bušte?!?!?!!!! Dećko iz zavoda si je častu parcelo v izoli od kar je župan, nov avto, nova barka... lepo.... kaj davčna in protikorupcijska se praskajo po jajcih??