Medreligijski dialog se v zadnjih dvajsetih letih ne pojavlja le kot teološko-akademska praksa in bilateralna aktivnost med posameznimi religijskimi skupnostmi, ampak tudi bolj ambiciozno, kot celovit model post-sekularnega javnega diskurza.

Postavlja se vprašanje, ali medreligijski dialog lahko deluje kot alternativa sekularnemu javnemu diskurzu ali pa nujno vodi v kakofonijo moralnih in metafizičnih diskurzov, ki se med seboj ne morejo več razumeti in zato ne morejo najti skupnega imenovalca za razumno etično ter politično razpravo.

"K temu vprašanju bom pristopil v luči izkušenj z medreligijskim dialogom v različnih evropskih kontekstih: Združeno Kraljestvo, Slovenija ter Bosna in Hercegovina. V luči tako prednosti kot pomanjkljivosti medreligijskega dialoga kot javnega diskurza je potrebno iskati 'tretjo pot', oziroma neke vrste 'sekularnost 2.0', po kateri je srečevanje različnih religijskih jezikov in verovanj v javnosti nekaj dobrega in pomembnega, a sekularnega diskurza, ki ne rabi predpostavljati ateizma, ne želi nadomestiti, temveč ga reformira," napoveduje doc. dr. Gorazd Andrejč.

Četrto v ciklu petih predavanj, ki so se pričela oktobra lani in se bodo zaključila marca letos,  bo v torek, 4. februarja 2020, ob 18. uri, v dvorani M3-4 ljubljanskega Cankarjevega doma.

Organizacija dogodkov poteka v okviru nacionalnega projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) Medreligijski dialog - temelj za sožitje različnosti v luči migracij in begunske krize, ZRS Koper (IFŠ) in Društva za primerjalno religiologijo.