Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je trgovanje končal pri 3073,39 točke, kar je 5,35 odstotka manj kot v petek.

Pariški indeks CAC 40, ki je popoldne izgubljal sedem odstotkov, se je oblikoval pri 4383,46 točke oziroma 5,35 odstotka pod izhodiščem, frankfurtski DAX je zdrsnil za 4,70 odstotka na 9648,43 točke, londonski FTSE 100 pa je dan končal pri 5898,87 točke oziroma 4,67 odstotka pod petkovo zaključno vrednostjo.

Dunajski ATX je izgubil 4,68 odstotka, züriški SMI je dan končal s 3,75-odstotnim padcem, milanski FTSE MIB pa se je oblikoval 5,96 pod izhodiščem.

Borza v Atenah je trgovanje končala z 10,54-odstotnim padcem, poleg zaskrbljenosti glede Kitajske pa je olje na ogenj prilila še politična negotovost, saj se Grkom prihodnji mesec obetajo predčasne volitve.

Bančni indeks je izgubil več kot 22 odstotkov, delnice štirih največjih grških bank pa so izgubile od 21,7 do 26,5 odstotka, kar je blizu največjega dovoljenega dnevnega padca v višini 30 odstotkov.

Delnice se cenijo zaradi zaskrbljenosti glede upočasnitve rasti kitajskega gospodarstva in negotovosti glede ukrepanja oblasti v Pekingu. Te so letos že sprejele več ukrepov, vključno z večkratnim znižanjem obrestnih mer, ta mesec pa tudi s presenetljivimi devalvacijami juana.

Kljub temu vse bolj kaže, da vlagatelji ne zaupajo vladi, da je sposobna spodbuditi rast drugega največjega nacionalnega gospodarstva na svetu. "Prodal sem večino kitajskih delnic, namesto tega nameravam investirati v podjetja v tujini," je dejal vlagatelj iz Pekinga Mason Zhao.

Šanghajski osrednji indeks je danes zdrsnil za 8,49 odstotka na 3209,91 točke, kar je največji enodnevni padec po 27. februarju 2007. Prejšnji teden je indeks izgubil 11 odstotkov.

Prodekan ekonomske fakultete univerze v Pekingu Liu Yuanchun je ocenil, da trg najverjetneje ne bo padel na raven iz leta 2007 in 2008, ko je šanghajski osrednji indeks zdrsnil na približno 1000 točk. "Padanje cen delnic nazaj na realno raven je nujen korak in normalen fenomen," je dejal Liu.

Cenijo se tudi tečaji delnic na borzah čez lužo. Industrijski indeks Dow Jones je približno štiri ure pred koncem trgovanja 2,86 odstotka pod izhodiščem, tehnološki indeks Nasdaq izgublja 1,12 odstotka, širši indeks Standard & Poor'r 500 pa 1,43 odstotka. V prvih minutah trgovanja so indeksi izgubljali več kot pet odstotkov.

Precejšnje padce so zabeležili tudi na borzah v Braziliji in Mehiki, dveh največjih v Latinski Ameriki. Indeks IBOVESPA na borzi v Sao Paulu je v začetku trgovanja izgubil 6,49 odstotka, nakar se je malenkost okrepil, a se je sredi dopoldneva po lokalnem času še vedno gibal 4,5 odstotka pod izhodiščem. Mehiški indeks IPC je medtem izgubil 2,18 odstotka.

Na velike izgube je vplivala zaskrbljenost vlagateljev, da bo Kitajska zmanjšala uvoz surovin. Delnice brazilskega rudarskega giganta Vale, največjega proizvajalca železa na svetu, so denimo izgubile 7,06 odstotka, jeklarja Gerdau in Usiminas pa sta beležila 11,11- in 9,12-odstotni padec. Kitajska je vodilni trg za izvoz železa.

Ceni se tudi nafta. Teksaška lahka nafta z oktobrskim dobavnim rokom se je pocenila za 5,3 odstotka na 38,42 dolarja za 159-litrski sod, cena severnomorske nafte brent, ki jo bodo prav tako dobavili oktobra, pa se je znižala za 5,7 odstotka na 43,02 dolarja za sod.

So pa turbulence na Kitajskem pozitivno vplivale na evro, ki je med popoldanskim trgovanjem dosegel najvišjo vrednost od januarja, bil je pri 1,1714 dolarja. Na borzi v Frankfurtu je bil okoli 17.55 vreden 1,1579 dolarja, kar je 1,79 odstotka več kot v petek, ko je skupna evropska valuta trgovanje sklenila pri 1,1375 dolarja.

Evropska centralna banka je referenčni tečaj evra zgodaj popoldne postavila pri 1,1497 dolarja, v petek pa pri 1,1281 dolarja.

Ruski rubelj je medtem izgubil in dosegel najnižjo vrednost v letošnjem letu. Za dolar je bilo treba pozno dopoldne odšteti 70,92 rublja, kar je največ po decembru 2014. Indeks RTS na borzi v Moskvi je padel za skoraj 4,5 odstotka.