"Nismo presenečeni, ampak izredno zaskrbljeni, ker humanitarni delavci poročajo, da je vsak peti, ki zaprosi za humanitarno pomoč, zaposlen, torej dela, a od dela ne more preživeti," je danes izpostavil prvi poslanec ZL. To se mu zdi posebej zaskrbljujoče v luči dejstva, da Slovenija že tri leta beleži gospodarsko rast. Mesec je prepričan, da so sadovi gospodarske rasti razporejeni nepravično. V podkrepitev temu je nanizal nekaj primerov.

Spomnil je na 521 milijonov evrov visok dobiček v trgovinskem sektorju, pri čemer prodajalci večinoma prejemajo minimalne plače, pa na 2,7 milijarde evrov vreden presežek v zunanji trgovini, pri čemer tudi v izvoznem sektorju ogromno delavcev dela za minimalno plačo. Opozoril je še, da so bili za gospodarsko rast doslej nagrajeni le tisti, ki spadajo med 10 odstotkov najbolje plačanih v državi, in sicer z neposrednim znižanjem dohodnine, ki je državo stalo 80 milijonov evrov.

Glede na vse te številke, predvsem pa dejstvo, da pod pragom revščine v Sloveniji živi 287.000 ljudi, pri čemer so številni med njimi prejemniki minimalne plače, v ZL želijo, da vlada poskrbi, "da sadovi gospodarske rasti pridejo do ljudi, predvsem do tistih, ki imajo najmanj".

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skladno z zakonskimi pristojnostmi vsako leto januarja uskladi znesek minimalne plače. Pri določitvi upošteva rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi nekatere druge kazalnike.

Kot je pojasnil Mesec, naj bi minimalna plača, ki trenutno znaša 790,73 evra bruto oz. 561,46 evra neto, letos zrasla za štiri evre bruto, čemer v ZL pravijo "farsa". Neto minimalna plača bi namreč na ta način ostala pod pragom revščine, ki je po zadnjih izračunih znašal 617 evrov. 

Po predlogu ZL bi se januarja minimalna plača v okviru redne uskladitve zvišala na 645 evrov neto, septembra pa na podlagi priprave novele zakona o minimalni plači oz. v okviru izredne uskladitve na 700 evrov neto.