Amela Talič je mamica mladega Reneja, za katerega se je dvignila cela Slovenija in mu omogočila zdravljenje v tujini, potem ko je naš zdravstveni sistem zatajil. Z njo smo se pogovarjali tudi o preteklih izkušnjah, ki še toliko bolj pojasnjujejo njeno voljo in energijo, da je uspela aktivirati tako rekoč celo državo. Za Regional je spregovorila o travmatični preteklosti in številnih luknjah v sistemu, ki jih je sama zaznala in niso vezane le na zdravstvo.
Potem ko s prvim sinom ni imela nikakršnih težav, sta z možem želela še enega otroka. Vse se je dogajalo še pred rojstvom Reneja, zgodba pa ima precej grenak priokus. "Leta 2009 sem drugič zanosila, specialisti so med nosečnostjo trdili, da je vse v redu, da ni nikakršnih anomalij. Ko so me prvič dali na ultrazvok, pa so mi povedali, da ima otrok genetsko napako, zato sem morala splaviti v šestem mesecu nosečnosti," nam je zaupala. Dve leti kasneje se je zgodba ponovila. Amela je zanosila, znova so jo vsi pomirjali, da je z otrokom vse v redu, a znova je prišlo do težav.
"Potem ko sem za dva dni prekoračila rok, so zdravniki ugotovili, da se je otrok zapletel v popkovino. Tedaj so mene reševali, otrok je bil mrtvorojen," je še pojasnila. Niso ga niti poskušali oživljati, so ji pa že na porodni postelji dali v podpis dokument, da otroka upepelijo. "Glede na to da so enega otroka že upepelili in pepel raztrosili v parku zvončkov na Žalah, sem se odločila, da je to najboljša rešitev, da bosta nekako skupaj. Seveda je bilo zame vse skupaj zelo travmatično, izgubila sem dva otroka, bila sem čisto na tleh," pojasnjuje Amela.
To se je dogajalo marca, njej pa vest ni dala miru, imela je občutek, da je nekaj šlo narobe. Avgusta je poklicala na Žale in odgovorne vprašala, kako je z upepelitvijo otroka, čudila se je, da ni prejela nobenega dopisa oziroma uradnega obvestila. Zato je klicala na Žale, tedaj pa je sledil šok. "Tamkajšnji vodja Domen Kukol mi je po telefonu dejal, da se je očitno izgubil dokument, ki ga je podpisala, in da mojega mrtvorojenega otroka zato niso mogli upepeliti, tako naj bi razpadal v njihovi hladilnici. Želela sem otroka videti, ga prevzeti in sama organizirati pokop, a je dejal, da je trupelce v takšnem stanju, da to ni mogoče. Bil sem zgrožena," pripoveduje Amela, ki še danes ne ve, kaj točno se je zgodilo.
Zadevo so sicer prevzeli kriminalisti, a tudi sami imajo bolj kot ne zvezane roke, saj obstaja zakonska luknja, ki tovrstnega ravnanja s truplom ne opredeljuje kot kaznivo. Sicer je po pritiskih in vstopu preiskovalnih organov v celotno zgodbo prejela dopis, da je bil otrok upepeljen, pepel pa raztresen v parku zvončkov. "Sedaj ne vem, ali je bilo to res narejeno ali je bil dopis poslan samo zaradi strahu, ker so na Žalah zamočili. Bojim se, da velja druga trditev in da otroka sploh niso upepelili. Tudi zato, ker je po tistem pogovoru, ko mi je Kukol dejal, da imajo trupelce še vedno shranjeno, čez čas vse skupaj zanikal in trdil le, da je vse urejeno. Sama pa si želim le, da bi otrok, ki sem ga nosila v trebuhu, počival v miru."
Me zanima kaj si ti zaslužiš s takim žaljivim komentarjem.
Kar sam(a) si odgovori.
Skoraj vsaka družina je na udaru, ta ni nič posebna, le to da si je upala medijsko z**** sistem. To je pa tudi vse. Sem tudi sam doniral, ampak na živce mi že gre ta medijska pozornost. Denar se je zbral in pika, ne vem kaj je potrebno še dodajati?! Šlo je že preko meje dobre volje in dobrega okusa.... Nasledno bom dobro premislil ali je vredno donirati ali ne. Tudi sam finančno komaj shajam in se mi ne zdi prav da bi še kaj doniral za to medijsko pozornost
Zamisli si kako bi bilo,če bi tebe doletelo