V začetku januarja so SŽ, ki jih vodi Dušan Mes, po poročanju časnika z zaposlenimi sklenile nov dogovor. Po njem bo družba tistim, ki letos in prihodnje leto izpolnjujejo pogoje za poklicno ali starostno upokojitev, izplačala odpravnino.

Prva možnost je, da je odpravnina izplačana v višini 12 povprečnih plač v državi oziroma 20.251 evrov, druga pa je odpravnina v višini 12 povprečnih plač v družbi (povprečna osnovna plača znaša okrog 1700 evrov bruto) oziroma v višini 12 povprečnih plač delavca. Kot osnova se upošteva njegova najboljša plača, vključno z nadurami. Kot piše v dogovoru, je to za delavca ugodneje.

Zakonsko določena odpravnina je sicer v višini treh plač, enako določa tudi kolektivna pogodba v SŽ. Po Mesovih besedah z višino odpravnine motivirajo zaposlene, da se upokojijo, saj sicer nimajo tega interesa in se ne želijo upokojiti. Kot je pojasnil za Dnevnik, se to družbi še vedno splača.

Pravico do odpravnine ima delavec tudi v primeru, če se po izpolnitvi pogoja za upokojitev do konca leta 2018 ne upokoji in mu delovno razmerje ne preneha.

Mes je sicer pojasnil, da zakon preprečuje družbi, da bi izplačala odpravnino, ko zaposleni še dela v družbi, zaposleni pa si po ugotovitvah časnika člen razlagajo povsem drugače. Namreč, da bodo odpravnine izplačane tako rekoč na zalogo, saj v členu dogovora umanjka časovna opredelitev izplačila.

Poleg tega se izvršilnim delavcem (npr. prometniki, strojevodje in premikači), ki sicer izpolnjujejo pogoje za upokojitev, a na željo vodstva nadaljujejo delo, za čas nadaljnjega dela osnovna bruto plača poviša še za deset odstotkov. Takih je deset odstotkov delavcev. Tem bo družba še naprej tudi plačevala prispevek za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, lahko pa se na željo delavca za znesek prispevka poveča njegova bruto plača.

Vodstvo družbe se je strinjalo tudi z določbo, da zaposlenim povrne stroške prevoza na delo, četudi ti ne uporabljajo javnega prevoza. Družba, katere osnovna dejavnost je javni prevoz potnikov in blaga, bo zaposlenim povrnila do 90 odstotkov stroškov glede na ceno vozovnice, če bodo raje kot z vlakom na delo prihajali z osebnim avtomobilom. Po nekaterih ocenah bodo zgolj z uveljavitvijo tega stroški družbe narasli za dva milijona evrov na leto, navaja Dnevnik.

Dogovorili so se tudi glede nadomestila za malico, zaradi katerega so prometniki pred tedni za nekaj ur iz protesta ustavili promet na železnici in odšli na malico. Poslovodstvo se je pred zaposlenimi in sindikalisti zavezalo, da bo do maja zagotovilo pravico do odmora v skladu z veljavno zakonodajo. Kot ena izmed rešitev se v družbi omenja ustanovitev mobilne skupine zaposlenih, ki bi hodila od postaje do postaje in nadomeščala delavce na malici.

Do tedaj pa naj bi tisti zaposleni, ki ne morejo izkoristiti odmora med delom, namesto nadomestila dobivali višjo stimulacijo. Ta znaša od 55 evrov za delavce v režiji do 150 evrov za delavce na izvršilnih delovnih mestih, še piše časnik.