Naravni rezervat Strunjan

Ena izmed najbolj vidnih značilnosti strunjanskega naravnega rezervata so do 80 metrov visoke prepadne stene, v katerih so dobro vidne vodoravne plasti apnenčevega peščenjaka, turbidita in laporja, ki jih morje, veter in dež neutrudno oblikujejo in spreminjajo. Pod Strunjanskim klifom se nahaja najlepši del slovenske obale – Mesečev zaliv.

Naravni rezervat Stjuža in Strunjanske soline

Stjuža je edina morska laguna na slovenski obali. Njeno ime izvira iz italijanske besede "chiusa" – zaprta. Nekoč je bila odprt zaliv, pred več kot 200 leti pa so med morjem in zalivom zgradili nasip, tako da je danes laguna povezana z morjem le preko kanala.

Strunjanske soline se po zgradbi razlikujejo od Sečoveljskih, saj imajo drugače speljane kanale. Skupaj z laguno tvorijo življenjsko okolje, v katerem najdemo pester rastlinski in živalski svet.

Oba rezervata sta del Krajinskega parka Strunjan, ki obsega štiri kilometre dolgo severno obalo strunjanskega polotoka med Simonovim in Strunjanskim zalivom ter pripadajoči 200-metrski pas obalnega morja.

Naravni spomenik Jezeri v Fiesi

Jezeri sta nastali kot posledica odkopavanja gline za potrebe nekdanje opekarne. Malo jezero leži v zatišju tik pod pobočji, je sladkovodno in globoko do 6,5 metrov. Večje jezero je globlje in je od leta 1963 povezano z morjem, zato se v njem mešata sladka in slana voda.  V tem svojevrstnem biotopu se tako na istem mestu srečujejo morski in sladkovodni rastlinski in živalski organizmi.

Naravni spomenik Debeli rtič

Zavarovano območje obsega približno 800 metrov obalnega pasu na zahodnem delu rta, ki vključuje rob klifa, stene, abrazijsko teraso – plažo in 200 metrov obalnega morja. Višina klifa se giblje med dvanajstimi in enaindvajsetimi metri.

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so največje delujoče slovenske soline, ki se raztezajo na približno 650 hektarih površine ob ustju reke Dragonje. Območje je bogato z rastlinskimi vrstami, značilnimi za slana tla, izredno pester pa je tudi živalski svet ptic, saj so tu našli že preko 270 vrst. Soline so tudi prvo slovensko mokrišče, uvrščeno na seznam mednarodno pomembnih močvirij pod okriljem Ramsarske konvencije.

Naravni rezervat Škocjanski zatok

Škocjanski zatok je 122 hektarov veliko sredozemsko mokrišče, ki predstavlja največje polslano močvirje v Sloveniji. Sestavljata ga polslana laguna z gnezditvenimi otočki, polslanimi mlakami in poloji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš, ter sladkovodno močvirje z močvirnimi travniki in odprtimi vodnimi površinami, obdano s trstičjem in toploljubnimi grmišči.