S ponedeljkom bodo po večletnih prizadevanjih obalnih občin obalno cesto med Koprom in Izolo končno zaprli za avtomobilski promet. Poleg novosti, na katere se bodo morali domačini še navaditi, prinaša zaprtje ceste številne možnosti razvoja območja. Ob tem pa naravovarstveniki svarijo pred morebitnimi posegi v občutljiv morski habitat.
ZAPRTJE OBALNE CESTE: Ste vedeli za travnik pozejdonke?
Istra
S ponedeljkom bo obalna cesta med Rudo na izolski strani in Krožno cesto na koprski strani zaprta za motorni promet. Sedanji pas neposredno ob morju, t.i. Parenzana, bo namenjen izključno pešcem, na obalni cesti pa bodo neposredno po zaprtju en vozni pas uredili v kolesarsko stezo, enega pa namenili intervencijski poti. Poleg koles bodo lahko kolesarsko pot uporabljali tudi vozniki "petindvajsetk".
Spremembe prometnega režima se bodo dotaknile predvsem vsakodnevnih poti na relaciji Koper - Izola. Tu bo, kot so v petek sporočili s koprske občine, funkcijo povezovalne ceste prevzela hitra cesta. Od priključka Semedela do Izole in v obratni smeri namreč vinjeta ne bo več potrebna.
Vodja območne enote zavoda za varstvo narave Robert Turk svari pred morebitnimi posegi, ki bi ogrozili obstoj habitatnih tipov v tem delu slovenskega morja. Območje med Žusterno in Rexom pod gladino hrani znani travnik pozejdonke. "Tukaj ni dileme, noben poseg ne sme ogroziti obstoja tega travnika," je povedal za STA. Veliko težavo za pozejdonko predstavlja sidranje, saj je zaradi izjemno počasne rasti te rastline vsaka poškodba lahko zelo problematična. Poleg tega na pozejdonko lahko vplivajo že spremembe življenjskih pogojev, kot je lahko osončenost oz. prodiranje svetlobe do morskega dna.
Prav tako se na tem območju nahaja travnik kolenčaste cimodoceje, ki je prevladujoč habitatni tip travnikov v slovenskem morju, s tem pa tudi "eden ključnih elementov ohranjanja vsega, kar nam morje daje". Podobna je zgodba z združbami alg, predvsem iz rodu cistozira, katerih število je tudi v našem morju v upadu.
"Vsi posegi, ki ogrozijo obstoj teh habitatnih tipov, preprosto slabšajo stanje morskega ekosistema," je povzel Turk, zato bo po njegovem prepričanju vsak poseg moral biti zelo pazljiv. Že sama sprostitev območja za rekreacijo bo namreč skoraj gotovo pomenila več kopalcev, predvsem pa več plovil in več sider.
"Zagotovo bo treba razmišljati o ureditvi takega načina obiskovanja tega območja s plovili, ki ne bo povzročal škode na morskem dnu," je navedel Turk in dodal, da bo potreben tudi natančen pregled razmer na morskem dnu.
Na splošno pa mednarodne zaveze in tudi ukrepanje držav gredo v smer, da je treba stopiti korak stran od morja. "Pritiske na morski ekosistem je treba začeti zmanjševati, to je dejstvo," še razmišlja Turk.
Kaj ne kapiraš da so taki kot on in njemu podobni sami izsiljevalci in paraziti?? Tisti ptičarji iz Škocjanskega zatoka so se na ves glas drli proti luki (beri:če ne boste dali šolde vam ne damo tega in onega soglasja), ko pa so od luke dobili šolde so utihnili ko riti. Upam, da je sedaj bolj jasno kaj se skriva v ozadju...
Kaj ne kapiraš da so taki kot on in njemu podobni sami izsiljevalci in paraziti?? Tisti ptičarji iz Škocjanskega zatoka so se na ves glas drli proti luki (beri:če ne boste dali šolde vam ne damo tega in onega soglasja), ko pa so od luke dobili šolde so utihnili ko riti. Upam, da je sedaj bolj jasno kaj se skriva v ozadju...