Zaposleni na ZRS so namreč danes opozorili na do zdaj v javnosti še neznan sklep senata univerze, sprejet 21. septembra letos. Z njim je senat sklenil, da v kolikor izstop ZRS iz članstva univerze ne bo v celoti uresničen do konca septembra, da se bo začel postopek reorganizacije univerze na način, da bodo raziskovalci in raziskovalno delo ZRS preneseni na univerzo, vsi drugi delavci pa bodo postali trajno nepotrebni. Sklep tudi določa, da rektor univerze omenjeni rok v dogovoru z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport lahko podaljša, vendar ne več kot za dva meseca.

Po besedah direktorja ZRS Rada Pišota slednje pomeni, da če vlada najpozneje do konca novembra ne bo ustanovila samostojnega javnega zavoda ZRS in nanj prenesla raziskovalno dejavnost in zaposlene, da bo ZRS kot tak ukinjen, njegova dejavnost pa bo prenesena na primorsko univerzo.

Spomnil je, da je vlada že pooblastila ministrstvo za izobraževanje, naj izvede vse potrebne postopke za prenos raziskovalne dejavnosti ZRS na nov javni zavod, ki ga bo ustanovila država, zato je zdaj treba takšen sklep le uresničiti. Zakaj se to še ni zgodilo, Pišot ne ve, opozarja pa, da je to edina rešitev, da ZRS ohrani raziskovalno dejavnost in raziskovalce.

Univerza ZRS načrtno uničevala

ZRS se je namreč lani odločil, da bo izstopil iz članstva univerze, saj ga je univerza, kot so opozorili danes, zadnja leta načrtno uničevala, sredstva namenjena zanj pa prenašala na raziskovalni Inštitut Andrej Marušič.

Po besedah Boštjana Šimuniča je tako ZRS od leta 2011 do 2016 tudi zaradi potez rektorja univerze Dragana Marušiča (odvzema ur dvema raziskovalnima programoma in odvzema ustanoviteljskih sredstev) izgubil 44 odstotkov prihodkov, število zaposlenih pa se je s 160 znižalo na 60.

V istem času je univerza po njegovih besedah sredstva prenašala na Inštitut Andreja Marušiča. Slednji bi brez prenašanja sredstev glede na leto 2012 zabeležil upad prihodkov iz poslovanja za 47 odstotkov, na ta način pa je bil upad manjši, je dejal Šimunič. Povečal je tudi število zaposlenih.

Univerza zaposlenim odpovedala pogodbe

Nekateri sodelavci ZRS so bili sicer do zdaj delno zaposleni na ZRS (za raziskovalno dejavnost), delno pa na posameznih članicah univerze (za pedagoško dejavnost). 13 izmed njih je univerza odpovedala pogodbo o zaposlitvi v delu, ki se nanaša na pedagoško dejavnost, z obrazložitvijo, da ob razdružitvi ne morejo ostati še naprej zaposleni na univerzi, dva pa sta po besedah Pišota službo izgubila v celoti.

13 jih je zoper univerzo že vložilo tožbe, dva pa to še nameravata narediti. Po besedah Pišota je sodišče do zdaj izdalo šest začasnih odredb. Vse so identične, po njih pa mora univerza odpuščenim profesorjem omogočiti pedagoško delo, kot so ga opravljali pred odpovedjo pogodbe. Če rektor odredbe ne bo spoštoval, mu lahko sodišče izreče po 5000 evrov kazni.

Univerza je napovedala, da bo začasne odredbe spoštovala, da pa bodo morali odpuščeni profesorji zaradi že sprejetih najav izvedb študijskih programov za študijsko leto 2016/2017 opravljali druge naloge, kot pred odpovedjo. Zaradi tega so po besedah Pišota tisti, ki so začasne odredbe že prejeli, na sodišče že podali predlog, da se rektorju izreče kazen zaradi nespoštovanja odredbe sodišča in da se kazen hkrati poviša na 10.000 evrov.