Glede novele zakona tujcih so zaskrbljenost v pismu premierju Miru Cerarju in predsedniku DZ Milanu Brglezu izrazili v Svetu Evrope, češ da predlagani ukrepi sprožajo vrsto vprašanj v zvezi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Nekateri so prepričani, da bi z novelo, ki predvideva ukrepe ob spremenjenih migrantskih razmerah, kršili tudi slovensko ustavo. V koaliciji zato napovedujejo, da bodo do petka, ko bo novelo obravnaval pristojni odbor DZ, našli rešitev, ki bo skladna tako z ustavo kot evropskimi konvencijami.

Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je v današnji izjavi za medije napovedala, da ne bodo nikoli sprejeli rešitve, ki bi šla mimo demokratičnih standardov države. "Naša skrb je varovanje človekovih pravic in načel pravne države," je še dejala. V poslanski skupini se po njenih besedah intenzivno seznanjajo z vsebinskimi rešitvami, kot je dejala, imajo kar nekaj notranjih usklajevanj, to bo tudi še na ravni koalicije. Njihov cilj je predlagati in sprejeti najboljšo možno vsebinsko rešitev v luči cilja, ki ga želi doseči vlada.

Da bodo naredili vse, da bo zakon v skladu z ustavo in mednarodnimi konvencijami, je napovedala tudi poslanka SD Bojana Muršič. O amandmajih še ni mogla govoriti, ker jih do izjave novinarjem v poslanski skupini še niso videli. Kot je še dejala, čakajo na mnenje zakonodajno-pravne službe, na podlagi katerega bodo do petkovega odbora DZ pripravili ustrezno besedilo amandmajev. Takega predloga, kot je sedaj, poslanka sicer ne more podpreti, dodala pa je, da je "do petka še nekaj časa".

Možnost sprememb novele zakona je dopustil tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki je že napovedal podporo, v poslanski skupini pa so nekoliko bolj previdni. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je povedal, da so poslanci danes o noveli razpravljali z državnim sekretarjem na ministrstvu za notranje zadeve Boštjanom Šeficem. Z odgovori so zadovoljni, a glede zakona še pričakujejo spremembe.

Jurša je izpostavil varnost in človekove pravice, ki ju je treba povezati. Ko bo to čim bolj usklajeno z ustavo, v DeSUS ne bodo več imeli težav s potrditvijo zakona. V DeSUS tudi razumejo opozorila Sveta Evrope, je povedal Jurša. Bi bil pa zelo zadovoljen, če bi bili evropski politiki tako ažurni in hitri, ko so bile prve težave z migrantsko problematiko. Spomnil je, da se zakon sprejema na zalogo, nekateri celo razmišljajo, da bi ga bilo modro sprejeti, ko se bo nekaj zgodilo. Osebno pa Jurša meni, da to ne bi bila prava rešitev, pač pa je treba imeti predloge pripravljene, če jih bodo potrebovali. Napovedal je, da bo novela "mehkejša", ko jo bo koalicija predvidoma amandmirala.

Poslanec SDS Vinko Gorenak pa je na današnji novinarski konferenci pozdravil predlog novele zakona o tujcih in ji napovedal podporo SDS z nekaj dopolnili. V SDS bodo namreč vložili amandma, da lahko pogojno zaprtje državne meje sprejme vlada, in ne dve tretjini poslancev, kot to sicer predvideva trenutni predlog novele. Z drugim amandmajem pa predlagajo, da ni potrebna predvidena ustanovitev posebnega vladnega urada, ki naj bi se ukvarjal s temi vprašanji, in predlagali, da to delovno področje ostane pod pristojnostjo ministrstva za notranje zadeve. Po Gorenakovem mnenju bi se z uradom ministrica Vesna Györkös Žnidar želela "rešiti vročega kostanja".

Tudi v opozicijski NSi bodo novelo podprli z nekaj popravki. Vložili bodo namreč amandma, s katerim bi bilo za aktivacijo ukrepov potrebovali absolutno večino, torej 46 glasov vseh poslancev, je povedal poslanec NSi Jernej Vrtovec. Evropske institucije pa bi po njegovem mnenju morale učinkovito ukrepati, da bi se migrantska problematika preprečila že v izvoru. "Ne more pa se sedaj od držav članic EU pričakovati, da lahko sprejmemo preveliko število migrantov," je opozoril Vrtovec in dodal, da ima tudi Slovenija omejene možnosti. Kar se tiče opozoril o skladnosti z ustavo in evropskimi konvencijami, pa sam meni, da "gremo zelo po robu", in poudaril, da naj o ustavnosti odločajo ustavni sodniki in pristojne institucije.

Po mnenju nepovezanega poslanca Bojana Dobovška bi bilo bolj primerno, če bi v primeru varnostnih groženj razglasili izredne razmere, saj strašenje z izrednimi ukrepi zdaj ni primerno. Zakon po njegovem mnenju krši človekove pravice, na kar opozarjajo tako Svet Evrope kot številni ustavni pravniki. V zakonu ni ocenjeno realno stanje oziroma se ne ve, kako bodo izvajali ukrepe, če pride do navala ljudi na meji, ni vračunano, da je treba izvesti nekatere postopke na meji. Predlog je predstavljen tako, da se postopki sploh ne bodo izvajali, pač pa bodo migrante direktno zavračali, meni Dobovšek. Zakon sicer predvideva izjeme, a po Dobovškovih besedah ni določljivo, kako bodo postopki potekali.

V opozicijski ZL noveli zakona ostro nasprotujejo. Kot je dejal poslanec ZL Matej Vatovec, je zakon "popolnoma neustaven in gre proti vsakemu temelju človekovih pravic". Ob tem praktično ne vidijo več razlike med vladno koalicijo in desnim SDS. 32. člen slovenske ustave sicer predvideva možnosti zavrnitve vstopa tujca v državo na podlagi zakona, na kar je Vatovec odvrnil, da priznava, da konvencije "niso nad ustavo, ampak so približno tako pomembne kot ustava". Kot pa je še izpostavil, ustava govori o izrednih in ne o spremenjenih razmerah. "Pravica do azila se ne sme v nobenem primeru ne sme ukinjati oziroma suspendirati", je še dejal.

DZ bo o noveli zakona o tujcih sicer po nujnem postopku odločal na januarski seji, ki se bo začela v ponedeljek.