Na koprskem okrožnem sodišču se je s pričanjem vodje občinskega urada za okolje in prostor Georgija Bangijeva nadaljevalo ponovljeno sojenje v zadevi Serming. Bangijev je poudaril, da občina ni odkupila zemljišč, ki so bila predhodno v lasti Serminga, ker jih ta ni želel prodati, občina pa ni imela možnosti razlastitve.
ZADEVA SERMING: Georgij Bangijev pričal, da občina ni imela možnosti razlastitve parcel
Koper
Predsednica sodnega senata Meri Mikac
Bangijev je najprej predstavil zgodovinske okoliščine, ki so pripeljale do načrtov za izgradnjo obrtno-poslovne cone na Srminu. Pri tem je izpostavil, da so bili krajani pri sprejemanju prostorskih aktov zelo dejavni, prav te njihove aktivnosti pa so botrovale spremembam prostorskih aktov. Ob tem je Bangijev spomnil še, da so bila zemljišča na Srminu kot stavbna zemljišča za poslovne dejavnosti predvidena že od leta 1986.
Na vprašanje, zakaj občina ni odkupila sosednjih parcel in nato šla v prodajo sklenjenih zemljišč, pa je Bangijev pojasnil, da jih lastnik Serming oz. Koperinvest ni želel prodati, občina pa v konkretnem primeru ni imela možnosti razlastitve. Kot je dodal, sicer inštrument razlastitve s strani občine v praksi predstavlja kompliciran in dolgotrajen postopek. V konkretnem primeru bi začetek postopka razlastitve pomenil, da projekt obrtne cone še dolgo ne bi bil realiziran.
Tožilko Janjo Hvala pa je zanimalo, čigav je bil predlog, da se občinsko zemljišče proda tistemu, ki bo izkazal možnost, da lahko gradi na tistem območju. Kot se spominja Bangijev, se je tak predlog izoblikoval na delovnih sestankih z odvetnikom Francijem Matozom. Po mnenju tožilstva so bili namreč poleg cene zemljišča sporni tudi pogoji za nakup občinskih zemljišč na Srminu, saj naj bi ustrezali le Sermingu.
Predsednica sodnega senata Meri Mikac je Bangijeva soočila tudi z elektronsko korespondenco med njim in cenilcem Rajkom Srednikom. Ta je v elektronski pošti Bangijevu med drugim sporočal, da "bi predlagal" določeno cenitev. Predstojnik občinskega urada za okolje je navedel, da jim je Srednik najbrž posredoval neko informativno vrednost, ker ni imel še dokončno izdelane cenitve.
Predsednica senata je Bangijevu nato predložila še dve Srednikovi sporočili elektronske pošte, v katerih je ocenjena vrednost zemljišč v enem tednu zanihala s 168 na 134 evrov na kvadratni meter. Na vprašanje, kako si to razlaga, je Bangijev ocenil, da je verjetno vmes prišlo do spremembe nekaterih elementov cenitve.
Sicer pa po njegovih besedah niti župan Boris Popovič niti direktorica občinske uprave Sabina Mozetič nista bila seznanjena z ocenjenimi vrednostmi zemljišč, vse dokler ni bilo pripravljeno gradivo za sejo občinskega sveta.
Nekoč cvetoče mesto je danes kraj, kjer je pokvarjenih 40 odstotkov javne razsvetljave, zaprli so 210 od 317 parkov, vozna je tretjina reševalnih vozil, tretjina mesta je zapuščena in lokalni nepremičninski agent ne najde kupcev za nepremičnine, pa čeprav jih dejansko ponuja za le nekaj 10 evrov. Če želite pomoč policije, je treba nanjo čakati eno uro.Po drugi strani pa bo marsikdo ugovarjal, da je Detroit na kolena spravila izključno spremenjena ekonomska situacija. Mark Steyn, avtor knjige After America, krivdo pripisuje koruptivni povezavi med gospodarstvom in politiko ter premočnim sindikatom.
Izpostavlja pa se tudi neuspešne politike oživitve mesta, ki so bile zadnja leta središče vseh volilnih kampanj v mestu. Čeprav so v mestu postavili podjetniške inkubatorje in ponujali denar investitorjem, le-teh ni od nikoder. Po njegovem mnenju tudi zato, ker se je skupaj z gospodarskim zgodil tudi intelektualni zaton. 47-odstotkov meščanov naj bi bilo funkcionalno nepismenih, kar je odstotek, primerljiv s kakšno afriško državo. Kljub visoki brezposelnosti tako tukaj za investitorje ni primernih delavcev.