Ustavno sodišče je ugotovilo, da že prvostopenjsko sodišče iz vseh ugotovljenih dejstev ni izluščilo tistih dejstev o ravnanju obsojenih, ki omogočajo zanesljivo sklepanje o obstoju zakonskih znakov "sprejem" oziroma "dajanje" obljube nagrade.

Prav tako je ugotovilo, da so nižja sodišča kršila Janševo ustavno pravico, da nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in zanj predpisal kazni še preden je bilo dejanje storjeno.

Ustavno sodišče je tudi poudarilo, da sta sprejem (obljube nagrade) oziroma obljuba (nagrade) samostojna znaka kaznivih dejanj, na obstoj katerih ni dopustno avtomatično sklepati iz obstoja drugih znakov kaznivega dejanja.

Janši je bila po ugotovitvah sodnikov kršena tudi pravica do nepristranskega sojenja, saj je pri sojenju na vrhovnem sodišču sodeloval njegov predsednik Branko Masleša, ki je v javnem govoru kritiziral tudi ravnanje pritožnika.

Sodbe vseh treh rednih sodišč so zato razveljavili in zadevo poslali v ponovno odločanje drugemu sodniku. Odločitev so sprejeli soglasno, pritrdilni ločeni mnenji sta podala sodnica Jadranka Sovdat, ki se ji je pridružil Miroslav Mozetič, in Mitja Deisinger. Sodnik Jan Zobec je bil pri odločanju izločen.

Bo zadeva dočakala razplet?

Ob vrnitvi zadeve v ponovno odločanje, se je sicer pojavilo vprašanje, ali bo zadeva sploh dočakala končni razplet, saj naj bi zastarala avgusta letos. Nekateri so sicer opozorili, da bi lahko obveljale tudi določbe zadnje različice kazenskega zakonika, po katerih zadeva zastara čez dve leti.

Odvetnik Matoz je prepričan, da zadeva Patria ne zastara avgusta, medtem ko je Hribernik prepričan v nasprotno. Ob tem dodaja, da je stališče, da zadeva zastara avgusta, zavzel tudi sodnik Mitja Deisinger v ločenem mnenju.

Hribernik je ne glede na to prepričan, da bi sodišče do avgusta lahko sprejelo novo sodbo, če bi se skoncentriralo na bistvo, in sam bi si takšno sodbo tudi želel.

Da bi bila lahko zadeva končana hitro, je prepričan tudi Matoz. Kot namreč pravi, je ustavno sodišče sodniku, ki bo odločal o zadevi, naložilo, naj opravi preizkus obtožnega akta. Matoz je prepričan, da lahko sodnik to stori v meseci dni, pri čemer je prepričan, da bi moral - tudi glede na argumente ustavnih sodnikov - akt zavreči.