Minilo je skoraj leto dni od vašega nastopa funkcije rekorja Univerze. Kaj se je v vaših očeh najbolj spremenilo od tedaj, na katere spremembe ste najbolj ponosni?

Mineva 10 mesecev od nastopa moje funkcije. Ti meseci so bolj pestri, kot sem pričakoval, to vedo že vsi, saj celotno dogajanje zelo odmeva v medijih. To bi sicer lahko pričakoval, glede na to, da sem nastopil svoj program v duhu diskontinuitete. Mislim, da smo na pravi poti, da lahko naredimo moderno evropsko univerzo, ki bo tudi v svetovnem merilu primerljiva po raziskovalnih in izobraževalnih uspehih. Predvsem pa si želim, da bi to bila univerza, ki bo delovala po meritokratskih principih, ne pa po principih, ki ne sodijo na univerzo.

V kakšni kondiciji je bila univerza, ko ste jo prevzeli?

Tukaj je lahko odgovor večplasten. Po eni strani je v zadnjih letih svojega rektorjevanja profesor Bohinc uspel pridobiti veliko dodatnih finančnih virov, po drugi strani pa se je uredba o financiranju visokega šolstva tako spremenila, da je ustavila naraven organski razvoj univerze. Leta 2010 je bila sprejeta uredba, ki je zamrznila sredstva. Gre za velik udarec za našo univerzo, ki takrat še ni imela vseh programov, zato je delež za nas manjši, kot bi bil in bi se razvil v zadnjih dveh letih. To je prva grožnja mojega mandata, zato se je osnovni boj pri tistih, ki dodeljujejo sredstva, kjer poskušam dopovedati, da deleži niso enakomerni in so nekako krivični za našo univerzo.

V času pred volitvami ste večkrat dejali, da nameravate voditi univerzo drugače kot vaš predhodnik. Vam to uspeva?

Nisem pričakoval, da bodo takšne ovire, takšna nasprotovanja. Moje načelo je, da mora univerza delovati po meritokratskih principih. Prednost moramo dati tistim, ki prinašajo več raziskovalnega outputa, staviti na mlade, ki bodo v prihodnje glavni temelj te univerze.

Vas kakor koli omejujejo vladna varčevanja? Ste pričakovali take reze tudi na področju šolstva in ali se z njimi strinjate?

Jasno, da se ne strinjam. Načelo, ki ga zagovarja rektorska konferenca, je, da morajo dobiti univerze vsaj toliko denarja kot v lanskem letu, upoštevaje dejstvo, da je situacija krizna, da se bodo dohodki znižali, vendar tega ne smejo trpeti novi programi. Če to izenačimo, potrebujemo enaka sredstva, to je naša pozicija. Nato je prišlo do 7-odstotnega znižanja. S tem smo bili soočeni, ukrepati pa nismo mogli, ker tako veleva rebalans proračuna. Sedaj je treba zadevo nekoliko reorganizirati in poiskati rezerve tako, da raziskovalna dejavnost ne bo zamrla.

Kje pa so možne te rezerve?

Izkazalo se je, da ima nek študijski program v šolskem letu od 600 do 900 ur, oziroma do 30 ur tedensko (predavanj). Tu je še veliko prostora, ker bolonjski proces spodbuja sprotnost študija, toliko obveznosti pa to onemogoča. Če pomislimo, da je v ZDA teh kontaktnih ur manj (15−20), je možnost, da te znižamo in povečamo samostojno delo študentov. To je en vidik, drugi pa je reorganizacija strokovnih služb na administrativnem področju.

Kje je primorska univerza v primerjavi z ostalimi slovenskimi? Kaj pa evropskimi?

Če bi vzeli v obzir samo Šangajsko lestvico, je to nekoliko poseben način vrednotenja. Praviloma so gor samo veliko univerze, manjše so že takoj na začetku hendikepirane. Tu je zelo pomembna tudi močna naravoslovna raziskovalna dejavnost. Mi smo si pred leti zadali cilj, da bomo prišli med prvih 1000 na svetu, vendar je raziskovalni output še vedno premajhen, potrebnih bo še kar nekaj let. Iskreno povedano, univerza je lahko še veliko boljša, vendar je potrebno vzpostaviti mehanizme, da bodo mladi spodbujani in bodo več objavljali v tujih revijah.

Kako kaže z vpisom v letošnjem letu, ste zadovoljni?

Letošnji vpis je zadovoljujoč, ker kaže na rahlo povečanje glede na prejšnja leta, za razliko od ljubljanske ali mariborske univerze. Sicer ni vse v številkah, vendar je nekakšna konstanta, ki še bolj kaže na slabo financiranje naše univerze. Če pogledamo porazdelitev sredstev, vidimo, da so tri javne univerze po velikosti 1:3:8, se pravi primorska, mariborska in ljubljanska, kljub temu pa so sredstva razdeljena po ključu 1:4:14. Res, da imata ostali univerzi več zahtevnih fakultet, ki potrebujejo več denarja za delovanje, kljub temu pa so razlike prevelike in nesorazmerne.

Vse pogosteje je slišati, da imamo preveč družboslovnih kadrov in premalo naravoslovnih. Ali na kakšen način spodbujate dijake, da se odločijo za študij naravoslovja?

Še kot dekan Famnita sem predlagal nekatere spodbujevalne kampe, posebne cikluse predavanj s tega področja. Veliko težje je predstaviti delo nekoga, ki dela v znanosti, naravoslovju, kot pa nekoga, ki dela na družboslovnem področju. Vedno so bili kot najbolj uspešni predstavljeni kakšni ekonomisti ali pa tisti, ki so nastopali na televiziji. Vedno so lepo oblečeni in s svojimi aktovkami potujejo naokrog. V primerjavi s tem je težko nekoga navdušiti, da se odloči za poklic, kjer bo v beli halji pretakal tekočine iz epruvete v epruveto. Že nekaj let se ve, da je naravoslovje podhranjeno. Obstajajo družboslovene raziskave, ki pravijo, da je za preboj v razvojnih ciklusih potrebno imeti dovolj močno naravoslovno sfero, ker je ta del tisti, ki je v nekem segmetu potreben. Prvi ciklus je delovno intenziven, drugi je investicijsko intenziven, tretji pa inovativno intenziven. Mi smo pri drugem že dosegli strop, v tretjega pa ne moremo, ker nimamo dovolj omenjenega kadra. To se ve že od leta 2005, pa nihče še ni ukrepal, čeprav nekateri na to vztrajno opozarjajo, med drugimi tudi sociolog Urban Vehovar, ki predava na naši Univerzi. Težko je sedaj zapovedati otrokom, kaj naj študirajo, pot je nekje vmes, potrebno je povezovati programe in ustvarjati interdisciplinarna področja.

Kako vidite današnje študente, so dovolj vedoželjni?

Delež tistih, ki se vpisujejo zaradi forme, je večji kot pred leti. Tisti, ki pa se vpisujejo zaradi vedoželjnosti, pa imajo še vedno, ne glede na vse, zelo svetlo prihodnost.

Ste zagovornik bolj centralizirane univerze. V tem pogledu tudi popirate izgradnjo kampusa v Kopru. Je kriza projekte ustavila ali gre vse po načrtih?

Ne bi dejal ravno, da sem želel centralizacijo, govoril sem bolj o usrediščenju univerze v Kopru, na to sem opozarjal že pred 20 leti. Moja izkušnja delovanja je, da je kampus tip univerze in ima več intelektualne moči. Zato sem predlagal, da bi Univerza na Primorskem nastala kot kampus na Belvederju nad Izolo, kjer je bilo tedaj zapuščeno območje. Poslanci tej zamisli niso bili naklonjeni. Stvar je šla nato po svojih tirnicah. Malo v Izoli, malo v Kopru in malo v Portorožu. Kljub temu je Koper intelektualno najmočnejši in večina fakultet je tukaj, tako bi bilo primerno, da kljub izolskemu kampusu nekaj programov ostane v Kopru. Potem pa so tukaj še drugi razlogi, cena izolskega kampusa namreč sega v nebo. Začeli smo pri oceni šest, a kaže, da bo stal 12 milijonov evrov. Sicer pa sedaj denarja za večje projekte ni. Zato po delčkih poskušamo iskati nove prostore. Z občino se pogovarjamo za prostore bivšega Koloseja, iščemo pa tudi rešitve za študentske postelje. Tukaj so tudi zasebni investitorji, ki se zanimajo.

Ena stvar Primorcem ne gre v račun. V Portorožu imamo Fakulteto za pomorstvo in promet, ki spada pod Univerzo v Ljubljani. Sicer je tam bila še pred ustanovitvijo Univerze na Primorskem, pa vendar, sedaj to zveni zelo čudno. Ali obstaja možnost, da se priključi vaši univerzi?

Ko je potekalo odločanje, je bilo zelo tesno, prevladali so določeni interesi, pa vendar je Fakulteta pod ljubljansko univerzo. Najbrž bo napočil čas, ko se bo omenjena fakulteta priključila primorski univerzi, pa vendar mislim, da se to ne bo zgodilo v kratkem, ker trenutno poti do te rešitve ne vidim.

Od nastopa vašega mandata je prišlo do kar nekaj sprememb tako na FHŠ kot tudi na ZRS. Nekateri vam očitajo, da delate čistko in da ste se lotili svojih "nasprotnikov". Kako odgovarjate na takšne navedbe?

Ne potrebujem čistk, kajti tiste, ki so bili moji nasprotniki oziroma protikandidati na volitvah, sem premagal dvakrat, v prvem in drugem krogu. Lahko bi rekli, da sem zmagal z dve proti nič, zato ne potrebujem višje zmage. Gre preprosto za to, da izhajam iz principov meritokratstva in sodelovanja z mladimi, zato ne podpiram vzporednih poti odločanja o razdelitvi finančnih sredstev. To je moje umevanje, zakaj je prišlo do teh konfliktov, ki so narasli v zadnjih mesecih. Vendar imamo pravno ureditev, naj se zadeve rešijo na sodiščih. Marsikatere stvari, ki so se pletle po medijih, so nastajale zaradi interesnih skupin, ki so izgubljale te vzporedne poti odločanja. Vendar je univerza avtonomna, zato lahko ravnam po svoji presoji.

Zaradi dogajanja na ZRS se je oglasil tudi priznani zgodovinar dr. Jože Pirjevec, ki pravi, da se dogaja krivica in se zoperstavlja vašim odločitvam, po drugi strani pa trdi, da ne želite podpisati sklepa o njegovem imenovanju za v. d. direktorja ZRS. Kako komentirate omenjene navedbe?

To, da me Pirjevec ne podpira, mi je jasno, ker je v preteklosti vložil dve tožbi proti univerzi in obe izgubil. Podpira Darka Darovca, trditev, da ga ne želim potrditi kot v. d. pa je napačna, ker Darovec še ni bil razrešen s funkcije direktorja. Vložena je bila odpoved pogodbe, ni pa bil razrešen, trenutno je na 30-dnevnem suspenzu, zato še ni čas za odločanje o naslednikih.

Zapleti so tudi na FHŠ. Najstarejši član senata je v sredo sklical volitve za novega dekana.

Izdal sem ustrezen sklep, preverjen s strani pravne službe, s katerim sem zamrznil delovanje za 30 dni, do tedaj pa pričakujem sklep vrhovnega sodišča, ki se o zadevi še ni izreklo. Smo v neke vrste pat poziciji, ko ne moremo izpeljati volitev, ne da bi izvajali kršitev. Ko bo sodišče povedalo, kako in kaj, bodo stvari speljane.

Kakšna je po vašem mnenju prihodnost univerze in kakšna bi morala biti njena usmeritev?

Ta univerza je na precejšnjem razpotju. Če bo še naprej delovala kot do sedaj v nekaterih delih, potem ne bo prerasla v univerzo kot akademsko institucijo, usmerjeno v razvoj. Zato je potrebna postavitev v take postulate, kjer so vsi deležni enakih pravil, kjer mladi lahko razvijajo svoje intelektualne sposobnosti, kjer se sodeluje s tujino, skratka, uvrstiti se mora v globalno mrežo in postati delček tega sistema.

Kako se vi počutite v funkciji rektorja? Imate manj prostega časa? Še vedno predavate na Famnitu?

Predavam ne, raziskovalno pa še delujem. Za vikend in v četrtek zvečer si vzamem nekaj časa za to. Raje se ukvarjam z matematiko kot s tem, kar počnem sedaj. Vendar − vkorakal sem v to in izpeljati moram stvar do ciljev, ki sem si jih zadal. Čas za drugo bi sicer našel, vendar so problemi v meni, saj ne morem "odklopiti", zato je težko govoriti o prostem času.

To pomeni, da trpijo vaši hobiji?

Poskušam ostati fizično aktiven. Ponavadi sem zjutraj tekel ali plaval, sedaj je tega manj. Včasih pa tudi vržem žogo na koš ali pa si samo ogledam tekmo. Sicer pa je tega mojega prostega časa res malo, ker je glava polna. Rad poslušam glasbo. Poleg glasbe moje mladosti poslušam tudi to, kar posluša mlada generacija. Sinovi mi pripravijo CD-je, tako da poslušam novi pop-punk, ker ima še vedno dovolj uporništva, čeprav je zakodiran v večjo melodičnost.