"Prepoved telesnega kaznovanja otrok je celovito urejal družinski zakonik. Vendar je bil na referendumu leta 2012 zavrnjen in je rešitev padla v vodo," je za STA dejala Andreja Črnak Meglič z inštituta, sicer ena od avtoric poročila inštituta o socialnem položaju v Sloveniji v zadnjih dveh letih.

Zakonodajalec se problema po njenih besedah zaveda. "Vendar je ključna dilema, ali vprašanje urediti celovito in sistemsko ali pa sprejeti neko parcialno rešitev," je dejala.

Osebno se zavzema za to, da bi pohiteli s celovito prenovo družinske zakonodaje. "Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je namreč zastarel," je poudarila.

Velika težava tudi preživnine

Telesno kaznovanje otrok tako še zdaleč ni edini problem, ki ga je treba zakonsko rešiti. Velika težava so denimo tudi preživnine. Te bi morale biti urejene na način, ki bi bil za otroke veliko bolj prijazen od zdajšnjega, je dejala.

V ospredju je zdaj po njenih besedah odnos med staršema in urejanje tega razmerja, medtem pa potrebe otroka ostajajo v ozadju. Zakonsko bi bilo tako treba opredeliti minimalno višino preživnine, ki bi se povečevala glede na dohodke drugega starša. Takšen bo tudi predlog inštituta, je napovedala.

Slovenija po mnenju evropskega odbora za socialne pravice pri Svetu Evrope ni ustrezno prepovedala telesnega kaznovanja otrok. Odbor poleg tega ugotavlja, da v Sloveniji ureditev zaščite mater in otrok ni v skladu s 17. členom Evropske socialne listine, po katerem imajo matere in otroci pravico do učinkovite socialne in ekonomske zaščite.

Zloraba otrokovih pravic

Nasilje nad otroki, vključno s telesnim kaznovanjem, pomeni veliko zlorabo njihovih človekovih pravic, ugotavlja odbor v danes objavljeni odločitvi. Otrokom mora biti zagotovljena ustrezna zakonska zaščita, opozarja.

Nevladna Zveza za zaščito vseh otrok Approach s sedežem v Veliki Britaniji je februarja 2013 vložila pritožbo zoper sedem držav članic Sveta Evrope, in sicer poleg Slovenije še zoper Belgijo, Ciper, Češko, Francijo, Irsko in Italijo. Ocenila je namreč, da v teh državah ni jasne in učinkovite prepovedi vseh vrst telesnega kaznovanja otrok tako v družini kot šoli in drugih okoljih.

Evropska socialna listina je za države, ki jo ratificirajo, pravno zavezujoča mednarodna pogodba. Slovenija jo je ratificirala maja 1999.

Varuh pozval k čim prejšnji zakonski rešitvi

Varuh človekovih pravic je ob objavi ugotovitve evropskega odbora za socialne pravice pri Svetu Evrope, da Slovenija ni ustrezno prepovedala telesnega kaznovanja otrok, pozval k čim prejšnji zakonski rešitvi vprašanja. Urediti ga je treba bodisi z dopolnitvijo zakona o preprečevanju nasilja v družini bodisi v novem družinskem zakoniku, so zapisali pri varuhu.

Slovenija je želela po pojasnilu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zakonsko prepovedati telesno kaznovanje otrok z družinskim zakonikom. Vendar je bil marca 2012 zaradi nove definicije družine zavrnjen na referendumu. Na ministrstvu so že večkrat napovedali, da bodo vprašanje ustrezno rešili z novo zakonodajo o družini.

Zakon je na ministrstvu v programu dela za letos. Vendar je treba zdaj najprej počakati na odločitev ustavnega sodišča glede dopustnosti referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je za STA povedala generalna direktorica direktorata za družino Ružica Boškić. "Če referenduma ne bo, bo zakon pripravljen prej, če pa referendum bo, bomo počakali na izide," je pojasnila.

Slovenija v samem postopku kolektivne pritožbe ves čas aktivno sodeluje s Svetom Evrope, je povedala. "Seznanili smo jih, da imamo prepoved vsakršnega, tudi fizičnega nasilja, opredeljeno v zakonu o preprečevanju nasilja v družini. Telesno kaznovanje smo izrecno prepovedali že v družinskem zakoniku iz leta 2011, ki je potem 'padel' na referendumu," je spomnila.

Kot je dodala, so jih seznanili tudi s tem, da bo prihodnja družinska zakonodaja vsebovala prepoved telesnega kaznovanja.