V prejšnji tožbi je višje sodišče dalo prav podjetju Riba, ki je od občine kupila zemljišče, ki bi ga morala občina komunalno opremiti, a tega ni naredila. Zato je Riba odstopila od pogodbe in zahtevala kupnino nazaj.

V zdajšnji odškodninski tožbi pa Riba od občine terja povračilo nepovratnih evropskih sredstev, ki naj jih ne bi mogli dobiti, ker občina Ribi ni izdala zemljiško-knjižnega dovolila za vpis v zemljiško knjigo, je po koncu današnje obravnave pojasnila zagovornica občine Monika Mavsar.

Občina v tem primeru zavrača odškodninsko odgovornost

Ribin zastopnik Valter Bogataj je spomnil, da je sodišče v prvi pravdi že pravnomočno odločilo, da občina ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti. Zato meni, da je tudi v tej pravdi podana odgovornost občine in da bo tako sodišče "odločalo zgolj še o višini odškodnine".

Mavsarjeva pa je mnenja, da se zdajšnja tožba bistveno razlikuje od prejšnje. Občina v tem primeru zavrača odškodninsko odgovornost, saj Riba ni storila vsega, kar bi lahko, da bi pridobila evropska sredstva. Prav tako ni podana vzročna zveza med nepridobitvijo evropskih sredstev in ravnanjem občine, zato tudi ni temelja za odškodninsko odgovornost slednje.

Riba samovoljno spremenila lokacijo

Kot je navedla, Riba sploh ni vložila vloge za pridobitev nepovratnih sredstev, občine pa ni v zvezi s tem ničesar zaprosila ali jo seznanila. Kot navaja Mavsarjeva, Riba prav tako ni pripravila projektne dokumentacije ter je samovoljno spremenila lokacijo, predvideno za gradnjo. Že zato ne bi mogla pridobiti gradbenega dovoljenja, ki je bil pogoj za pridobitev evropskih sredstev.

"Naše trditve gredo v tej smeri, da Riba dejansko ni imela namena tega graditi," je poudarila odvetnica in dodala, da v kolikor bi imeli v Ribi resen namen, ne bi v vsem tistem času občini poslali zgolj dva dopisa.

Sodnica Mirjana Reberc je obema stranema dala tritedenski rok za pripravo odgovorov na pripravljalne vloge nasprotne strani ter določila nov narok za 6. april.