Za gospodarski preboj Slovenije bistven boljši prenos tehnologij

Slovenija se na pot povečanja konkurenčnosti lahko vrne z boljšim prenosom tehnologij in znanj v gospodarstvo in družbo, so prepričani udeleženci današnje mednarodne konference, ki ob Dnevu inovativnosti poteka na Brdu pri Kranju. Posebej so izpostavili pomen povezovanja akademske in gospodarske sfere ter sistema intelektualne lastnine.

V uvodu v 7. Mednarodno konferenco o prenosu tehnologij je podjetnica ter kandidatka za ministrico brez resorja za razvoj, strateške projekte in kohezijo Violeta Bulc, izpostavila pomen multiplikativnosti in sistemskega razmišljanja za prehod v cvetočo družbo. To je novi koncept, ki nadomešča usmeritev v trajnostno družbo in temelji na povezovanju in sodelovanju.

Najpomembnejši izzivi zahtevajo povezovanje znanj z najrazličnejših področij. "Začeti moramo razmišljati sistemsko, celovito," je dejala Bulčeva in ob današnji priložnosti posebej izpostavila pomen povezovanja akademske sfere in gospodarstva. Tehnologija namreč le v povezavi z gospodarstvom lahko prispeva k razvoju cvetoče družbe.

Potrebno se je zavedati, kaj družba potrebuje

Uspešni sistemi so vedno inovirali na družbeni ravni, zato se je treba zavedati, kaj družba potrebuje in služiti njenim potrebam, je prepričana Bulčeva, ki poziva raziskovalce in predstavnike podjetij, naj skušajo tudi v dobro družbe izbirati projekte, ki imajo dolgoročno možnost ustvarjanja dodane vrednosti.

Bulčeva želi, da se vsak razvojni evro iz evropskih skladov ali drugih virov pomnoži. Tako lahko iz vsakega evra vloženega v razvoj ustvarimo vsaj deset evrov in če bomo dosegli takšne multiplikativne učinke, ima naša država res lepo prihodnost, je prepričana.

Na vprašanje STA, kaj mora država storiti na tem področju, je Bulčeva povedala, da mora predvsem imeti jasno strategijo razvoja in dati jasen signal vsem udeležencem v prostoru, kje je državni interes ter jih spodbuditi, da skupaj gradijo to skupno zgodbo. Slovenija namreč mora združiti moči, če želi narediti resen globalni preboj.

"Moramo se pozicionirati v globalne tržne niše. Za vsako tako stvar pa moramo združiti vse sile, tako na področju gospodarstva kot na področju znanosti in drugih področjih, kot sta kultura in nevladni sektor. Samo če bomo povezali vse te sile lahko zelo uspešno delujemo v globalnih tržnih nišah," je prepričana.

Brez zaščite intelektualne lastnine ni možnosti za inovacije

Direktorica Urada za intelektualno lastnino RS Vesna Stanković Juričić je na drugi strani opozorila na še en bistven predpogoj za učinkovito inoviranje, ki državi lahko da konkurenčno prednost. Kot je poudarila, brez dobrega sistema zaščite intelektualne lastnine ni možnosti za inovacije in za njihovo komercializacijo.

Kot ugotavlja, ima sicer Slovenija solidno zakonodajo na področju intelektualne lastnine, manjka pa ji infrastruktura za podporo, ki bi inovatorjem omogočila učinkovitejše delo. To je naloga, ki se je mora država aktivno lotiti, je opozorila in izpostavila nujo po oblikovanju politik, ki bodo povečale sodelovanje med znanstvenimi ustanovami in gospodarstvom.

Današnja konferenca s prvim nacionalnim posvetom o prenosu tehnologij v Sloveniji je namenjena prav čimbolj transparentni, odprti, množični in uspešni povezavi vrhov slovenske znanosti s slovensko in tujo gospodarstvo sfero po zgledu tovrstnih nacionalnih posvetov v različnih evropskih državah, je pojasnila vodja Centra za prenos tehnologij in inovacij na Institutu Jožef Stefan Špela Stres.

Danes popoldne bo na Brdu v okviru Dneva inovativnosti Gospodarska zbornica Slovenije podelila tudi nacionalna priznanja za najbolj inovativna podjetja in inovatorje v podjetjih in javno raziskovalnih zavodih.

Deli novico: