Zelo mlad in zelo uspešen, bi lahko dejali za Alena še v času, ko je živel na Obali. Imel je dobro službo, pri svojih 25 letih je bil vodja restavracije enega največjih obalnih hotelov s petimi zvezdicami. V tem času si je uspel urediti to, kar večini mladih ne uspeva: kariero, stanovanje, preskrbljenost. A za ambicoznega kuharja to ni bilo dovolj. Sploh zato, ker je čutil, da tukaj ne bo napredoval, da se kriza izkorišča za to, da se zaposleni le stiskajo, in zato ker je v Sloveniji preveč negativne energije.

"Mnogo ljudi mi je dejalo, naj poskusim v Švici, če bom le dobil priložnost. Ta priložnost je res prišla in čeprav mi iz materialnega vidika na Obali ni manjkalo prav nič, sem se odločil, da to poskusim," je pojasnil Alen. Odpravil se je v Zürich, vabljen je bil v eno od najbolj ekskluzivnih restavracij in takoj je zasedel mesto namestnika šefa kuhinje, njegov šef je prihajal iz Italije. Ta je kmalu po njegovem prihodu zapustil omenjeno mesto, tako je lastnik restavracije Alena za nekaj mesecev zadolžil, naj sam prevzame vodenje, dokler ne najde novega primernega šefa kuhinje. Kar pa se je Alen v teh mesecih izkazal, je lastnik restavracije ugotovil, da ima primernega kandidata že "v hiši". Kmalu po prihodu je tako postal vodja kuhinje restavracije, ki bo najbrž še letos prejela prestižno Michellinovo zvezdico.

"Bistvo je to, da v življenju počnem, kar sem želel. To je kuhanje. Za to sem izšolan, enostavno sem se vedno videl v tem poklicu. Priti do takšnega delovnega mesta, kot ga zasedam sedaj, ni enostavno. Potrebno je veliko znanja in garanja," pojasnjuje. Na Obali si je pridobil potrebna znanja tako v hotelih kot v restavracijah. "Začel sem, po domače povedano, 'z nule'. To je edini način, da se naučiš, kaj zares je meso, kaj riba, kaj zelenjava, kako se kaj shranjuje, kako zlaga, čisti itd. V tem poklicu sem videl velik potencial, zato sem trdno delal, poslušal in si nabiral znanja."

Le nekaj mesecev po prihodu v Švico je bil Alen izbran za kuharja meseca.

Pravi, da ni bilo enostavno, saj je zaradi delovnega časa in narave dela veliko odrekanja. Ko gredo ostali na počitnice, imajo proste vikende, takrat ima sam največ dela. A to je treba vzeti v zakup, kot je treba vzeti v zakup to, da je včasih za velike kuhinjske projekte treba biti med lonci in ponvami tudi 15 ur dnevno.

Selitev, ker je prišla ponudba, ki je ne zavrneš

Čeprav je tudi v Sloveniji imel dobro službo, je videl veliko priložnost v ponudbi, ki je prišla iz tujine. Morda taki, kot ne bi nikdar prišla v domovini. "V Sloveniji sem spoznal zelo veliko dobrih kuharjev, za katere se niti ne ve. Predvsem me je razočaralo to, da ta poklic ni cenjen, kot je cenjen v drugih državah Evrope. Osebno sem na Obali pridobil veliko znanja, okoli sebe sem imel veliko dobrih kuharjev in šefov." Kljub temu da je na profesionalni ravni veliko dosegel, se je odločil, ko je prišla priložnost, da se poskusi v tujini in, kot pravi, mu ni žal. Plača je vsaj trikratnik tega, kar je služil v Sloveniji, življenje pa zagotovo ni trikrat dražje. "Delo poteka kot švicarska ura. Delamo od 10 do 12 ur dnevno, zato pa imamo dva dneva na teden prosto. Organizacija v kuhinji je odlična. Obstajajo tudi neke bistvene razlike s Slovenijo. Zelo si spoštovan med kolegi, ne glede na starost. Delo poteka nemoteno, ni ljubosumja. Če je nekdo boljši, ga enostavno podpreš, saj se lahko tako tudi sam nekaj naučiš," pripoveduje Alen, ki pravi tudi, da v letu dni, odkar je v Švici, še ni slišal za besedo varčevanje, delodajalec pa mu je kar sam zvišal plačo glede na dobre rezultate.

Kuharska mojstrovina, ki je nastala izpod Alenovih rok.

Iz tega po njegovem mnenju izhaja tudi bistvena razlika, zakaj v Švici stvari delujejo, pri nas pa se, kot kaže, vse sesuva kot hišica iz kart. "V Švici ljudje trdno delajo, da bi prišli do stanovanja, avta, do tega, da si lahko privoščijo počitnice. Pripravljeni so delati karkoli, s tem ne mislim na ilegalne aktivnosti. A dejstvo je, da je vsako delo spoštovano. Tako sem že videl ženske, ki delajo na gradbiščih, česar pri nas ni. A to ne pomeni, da ne znajo uživati sadov svojega dela. Tako je nedelja zares nedelja in le redke stvari obratujejo. Takrat ljudje uživajo in aktivno koristijo svoj prosti čas." A to ni le odlika Švice, ampak tudi napaka Slovenije. "Mislim, da se v Sloveniji vse preveč napihuje in kriza izrablja, da se stiskajo delavni ljudje. Včasih smo vsi lepo živeli, podjetja niso bila pred stečajem. Vse se je spremenilo čez noč, in to samo zaradi pohlepa."

Sicer ima Švica tudi slabost, predvsem visoke cene stanovanj. Sam pogreša Obalo. "Seveda, tukaj sem zrastel. Družina, prijatelji, spomini, morje, vse me veže na te kraje," pravi Alen, ki želi v prihodnosti odpreti svojo restavracijo. Kje, zaenkrat še ne ve, a zelo verjetno v Švici, saj o vrnitvi domov (še) ne razmišlja. "Dvakrat mesečno prihajam na Obalo, a to so le obiski. O tem, da bi se zares vrnil, še ne razmišljam. Trenutno sem v tujini leto dni in sem se zelo lepo 'utekel' v tukajšnji način življenja." Glede na svojo izkušnjo tako številnim mladim, ki se odločajo, ali oditi v tujino, pravi – pojdite. "Vsakemu, ki ima možnost oditi v tujino, bi svetoval, naj poskusi. Vsaka izkušnja je za nekaj dobra. Domov se vedno lahko vrneš. Lahko pa dosežeš tudi zelo visoke cilje. Ne nazadnje, če se nato vrneš domov, lahko prineseš nove izkušnje, znanja in večjo širino."