To je v sredo ob robu sejma Agra v Gornji Radgoni nakazal Cerar, ko se je sicer strinjal z odločitvijo Pahorja, da ustavi vsa nova imenovanja veleposlanikov, dokler vlada še enkrat ne preuči vpliva omenjenih poročil o nadzoru na veleposlaništvih, ki so prišla v javnost po odločitvi informacijske pooblaščenke. Kot je dejal Cerar, "smo lahko optimisti, da bo, (...) ko bo odločitev sprejeta na vladi, lahko predsednik države s postopki nadaljeval oz. enostavno podpisal imenovanja veleposlanikov," je odločitev vlade nakazal premier.

Erjavec je pred tem potezo Pahorja označil za pretirano, nato pa posredno nakazal tudi, da svoje odločitve o predlaganih kandidatih za še manjkajočih devet veleposlaniških mest ne bo spreminjal.

Trn v peti Aleksander Geržina

V ozadju tega "zastoja" je bil predvsem veleposlanik Aleksander Geržina, kandidat za novega veleposlanika v Zagrebu, ker je poročilo o nadzoru njegovega vodenja veleposlaništva na Dunaju razkrilo, da si je v letu in pol izplačal za 4500 evrov potnih stroškov, čeprav je imel v tistem času na voljo avtomobil in voznika. Nadzor je ugotovil, da je s tem sicer ravnal negospodarno, vendar pa so na ministrstvu opozorili, da ne tudi nezakonito. Erjavec je tudi poudaril, da je bil v kadrovski komisiji, ki je predlagala nova imenovanja veleposlanikov, tudi glavni diplomatski nadzornik, ki torej očitno ni ocenil, da bi bile kršitve iz nadzora tako velike, da diplomati ne bi mogli nadaljevati veleposlaniške kariere.